Skupnostni prostori lahko podprejo izgradnjo dobrih medsosedskih odnosov in živahnega bivalnega okolja, saj prinašajo prostor, v katerem se lahko stanovalci srečujejo, se samoorganizirajo, si delijo skrbstveno in drugo reproduktivno delo ter ustvarjajo nove prakse souporabe virov (kot npr. souporaba avtomobilov, knjižnica reči ipd.). Lahko rečemo, da nekateri stanovanjski skladi vsaj v določeni meri prepoznavajo njihov potencial, saj so jih začeli umeščati v zazidave z javnimi najemnimi stanovanji, bodisi na ravni soseske ali stanovanjske stavbe. A žal smo pri njihovem vzpostavljanju še relativno neuspešni, tako v smislu njihovega prostorskega načrtovanja in opremljanja kot z vidika njihovega upravljanja, kar ima prepogosto za rezultat prostore, ki ostajajo prazni in sploh ne zaživijo, ali pa so slabo izkoriščeni.
Morda so najbolj nazoren primer neustreznega načrtovanja skupnostne infrastrukture v javni stanovanjski preskrbi skupnostni prostori v primeru zazidave javnih najemnih stanovanj Stanovanjskega sklada Republike Slovenije na Novem Brdu. Ti so umeščeni v pritličje vseh tamkajšnjih blokov. Arhitekti so imeli idejo ponuditi prostor, ki bi podprl povezovanje stanovalcev. A glede na obstoječe stanje je jasno, da žal njihova ideja ni bila podprta z vizijo in načrtom stanovanjskega sklada o tem, kako naj bi ti prostori razvijali in upravljali, da bi lahko zaživeli v svojem namenu. V praksi tako ti ostajajo zaklenjeni in prazni in jih stanovalci nimajo možnosti uporabljati, čeprav je strošek investicije vanje prelit v njihove stroškovne najemnine.
Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana se na drugi strani pogosteje odloča za vzpostavljanje skupnostnih prostorov na ravni soseske, ki naj bi služili potrebam stanovalcev območja in ne le posamičnega bloka. Enega takih so zgradili tudi v soseski Novo Brdo, kjer v stanovanjih mestnega in republiškega stanovanjskega sklada živi okrog 1700 ljudi. Skupnostni paviljon (v lanskem letu poimenovan Paviljon Jureta Robežnika) je v upravljanju Službe za lokalno samoupravo in Četrtne skupnosti Rožnik.
Kaj smo naredili in kaj smo se ob tem naučili?
V okviru projekta Sosedstvo za odporne soseske in demokratizacijo javne stanovanjske preskrbe smo se skupaj s tamkajšnjimi stanovalci, ki so organizirani v Skupnost stanovalcev soseske Novo Brdo (SSSNB) ukvarjali s prakso soustvarjanja skupnostnega paviljona, da bi tako prispevali k razvoju skupnosti in razmisleku o tem, kako bi lahko takšni prostori delovali še bolje. Nekatere ideje smo preizkusili v praksi – največkrat je šlo za majhne, preproste spremembe, ki pa jih je v okviru obstoječih načinov delovanja vseeno težko uveljavljati.
Ključi in dostop do prostora?
Vsi zainteresirani za uporabo prostorov se za najem paviljona lahko obrnejo na ČS Rožnik, ki skrbi za terminski načrt, prevzem in predajo ključev, nadzor nad primerno uporabo in informiranje. ČS Rožnik je del Službe za lokalno samoupravo (SLS), ki ima v različnih ljubljanskih četrtnih skupnostih 55 prostorov, ki jih oddajajo v najem. V prostore v soseskah z javnimi najemnimi stanovanji sicer pogosteje umeščajo socialne programe, s katerimi želijo podpreti stanovalce (Kralji ulice, Mladi zmaji, Mala ulica), sicer pa je način njihovega oddajanja podoben kot pri ostalih dvoranah in sejnih sobah, s katerimi razpolagajo. Za najem prostora je potrebno na ČS Rožnik fizično dostaviti podpisan sporazum (naročilnico) za urno uporabo ter se dogovoriti za prevzem in oddajo ključev (če se le da) na dan uporabe prostora. Prevzem ključev običajno poteka v času uradnih ur četrtne skupnosti, kar lahko predstavlja oviro za marsikaterega zaposlenega. Za društva in organizacije, ki imajo status v javnem interesu ali humanitarne organizacije je omogočen brezplačni najem, zgolj plačilo obratovalnih stroškov (to je 5 evrov na uro in DDV), za vse ostale je urni strošek najema 8 evrov na uro in DDV.
Na ČS smo naslovili nekaj pobud za poenostavitev dostopa do paviljona, kot bi bila na primer vzpostavitev možnosti spletne oddaje naročilnice, pametnih ključavnic, a takšne rešitve zaenkrat žal še niso mogoče. S tamkajšnjimi stanovalci se zavzemamo tudi, da bi ti lahko imeli paviljon v brezplačni uporabi ob rednih terminih (npr. ob sredah popoldne in zvečer), v okviru katerih bi prosto oblikovali neprofitni program glede na lastne potrebe in želje; za ta namen pa bi želeli imeli tudi v dolgoročni izposoji kopijo ključa paviljona.
Soustvarjamo prostor in dogajanje v soseski
Paviljon obsega približno 60 kvadratnih metrov uporabne površine in vključuje osrednji prostor, manjše skladiščne in tehnične prostore ter sanitarije. Opremljen je z mizami in stoli ter projektorjem. Ena od pomanjkljivosti, na katero so opozorili uporabniki prostora, je odsotnost kuhinje, ki bi omogočala vsaj pripravo kave ali čaja ter pomivanje posode.
V tujih praksah so kuhinje del običajne opreme skupnostnih prostorov. V idealnem scenariju so dovolj velike, da omogočajo souporabo, skupno organizacijo obrokov in druženje ob pripravi hrane. V obstoječem paviljonu vzpostavitev takšne kuhinje zaradi prostorskih pogojev ni bila mogoča. Smo pa zato na mestu, kjer so arhitekti že predvideli čajno kuhinjo, postavili manjšo kuhnjico z osnovnimi funkcijami ter poskrbeli za mobilne kuhinjske pripomočke (kuhalne plošče, grelnik vode, itd.). Tako je postal paviljon malo bolj domačen in gostoljuben.
Skupnostni paviljon se je v zadnjem letu dobro napolnil z različnimi dejavnostmi. Pogosto ga najamejo stanovalci za zasebna praznovanja rojstnih dni in podobno. V največji meri pa se uporablja za izvajanje programov nevladnih organizaciji in javnih zavodov:
- Enkrat na teden paviljon odprejo Kralji ulice, ki s preventivnim skupnostnim delom prispevajo k dobremu življenju v soseski, na voljo so za pogovor, druženje, skupno ustvarjanje, glede na potrebe stanovalcem ponudijo podporo in pomoč pri reševanju vlog (npr. za CSD, RTV prispevek).
- V paviljonu je enkrat na teden s svojimi delavnicami in drugim programom za najmlajše prisotna Mala ulica. Od jeseni 2025 ob dodatnem terminu v paviljonu izvajajo še projekt uličnega gledališča.
- »Na ulicah« soseske so enkrat na teden tudi Mladi zmaji s svojim programom za mladostnike; paviljon koristijo predvsem v primeru slabega vremena.
- V paviljonu občasno potekajo še druge dejavnosti javnih zavodov MOL, kot so npr. Gremo na jogo, in drugih organizacij.
- Paviljon za svoje sestanke uporablja tudi odbor stanovalcev SSNB (Skupnost stanovalcev soseske Novo Brdo).
V začetku poletja smo se skupaj s stanovalci in vsemi organizacijami, ki delujejo v soseski povezali v organizaciji prve edicije praznovanja soseske, ki smo ga poimenovali Brdovanje in za katerega upamo, da bo postalo tradicionalno, saj prinaša priložnost za vzpostavljanje in ohranjanje odnosov s sosedi. Nadaljevali smo s Knjižnico pod krošnjami, saj smo prepričani, da bi morale biti knjige, poleg kuhinje, del obvezne opreme prav vsakega skupnostnega prostora. Poleg zanimivega čtiva je knjižnica prinesla prostor za medsosedsko srečevanje, pogovor in skupno ustvarjanje.
Stanovalce, tudi najmlajše, smo podprli pri izvedbi dejavnosti v paviljonu glede na njihove ideje. Izvedli smo skupnostno praznovanje ob dveh priložnostih – v prednovoletnem času z izdelavo naravnih darilc in ob pustovanju s poslikavo obrazov. Stanovalke smo podprli pri organizaciji redne tedenske vadbe joge. Ob sredah zvečer pa smo si v zimskih mesecih krajšali dolge dni z družabnimi večeri, ki smo jih poimenovali Srede v paviljonu. Zaključili smo s koncertom Čaietno v okviru Kavč festivala.
Poleg tega so stanovalci v lanskem letu samoorganizirano vzpostavili visoke grede in jih nasadili z jagodičevjem, za izvedbo česar so uspešno pridobili nekaj sredstev preko razpisa Mestne občine Ljubljana Zunaj. Se že veselimo zobanja prvih jagod iz skupnostne gredice!
Ko so stanovalci vključeni v procese odločanja lahko pridemo do rešitev, ki v večji meri odgovarjajo na njihove dejanske potrebe, veča se njihova motivacija za skrb in souporabo skupnih prostorov, kar dolgoročno pripomore k večji izkoriščenosti in bolj trajnostni rabi. Pri načrtovanju skupnostnih prostorov bi bilo zato smiselno del sredstev za investicijo razporejati preko vključevanja stanovalcev. Proračun bi bil na voljo za nakup opreme in za podporo skupnim dejavnostim.
Brez dobrega obveščanja ne gre!
Skupnostni prostori so relativno nova in nepoznana praksa, zato je še toliko bolj pomembno dobro informiranje o njihovem obstoju in načinu delovanja ter o vsem dogajanju, ki ga prinašajo v sosesko. ČS Rožnik o dogodkih občasno obvešča preko oglasne deske na paviljonu in svojih drugih kanalov – spletna stran, družbena omrežja in tiskano glasilo, a le to ni ažurno. Informiranje delno prevzema tudi Skupnost stanovalcev soseske Novo Brdo po elektronski pošti, a na njihovem seznamu prejemnikov so predvsem najemniki JSS MOL, ne pa tudi SSRS. Tekom projekta smo o dogajanju v paviljonu obveščati še preko skupin na družbenih omrežjih in s plakati na oglasnih deskah posameznih blokov, a tudi nam ni vedno uspelo vseh dogodkov spromovirati tako, kot bi si želeli. Dobro komuniciranje je namreč zamudno opravilo, a obenem nujno, če želimo, da informacije dosežejo ljudi.
Da bi zagotovili bolj redno in učinkovito obveščanje o novicah iz soseske smo postavili spletno stran novobrdo.si, kjer lahko stanovalci na enem mestu dobijo vse osnovne informacije o skupnostnem prostoru, možnostih njegove uporabe, urniku dogodkov ter ostale informacije, ki jih je kot javni najemnik dobro poznati. Spletno stran želimo v prihodnosti razvijati v smeri, da bo omogočala tudi spletno sodelovanje stanovalcev z oddajanjem predlogov ter soustvarjanje rešitev.
Več vključevanja za več skupnosti in boljša stanovanja
Ustvarjanje skupnosti v današnjih časih družbene individualizacije je daleč od enostavnega. A tudi sami strukturni pogoji ne spodbujajo stanovalcev k stopanju skupaj. Javna stanovanjska preskrba je zelo nedemokratična. Ker ne obstajajo formalni vzvodi preko katerih bi lahko najemniki kolektivno udejanjali svoje skupne interese, se le redko samoorganizirajo in povežejo, njihovi problemi in pobude tako ostajajo atomizirane in pogosto spregledane. V praksi je njihov glas slišan in upoštevan le v minimalnem obsegu ali sploh ne. Na Novem Brdu so se sicer stanovalci povezali v Skupnost stanovalcev Novo Brdo (SSSNB), a po začetnem zanosu in nekaj neuspehih s svojimi pozivi pri stanovanjskem skladu, je motivacija za aktivno sodelovanje pri marsikaterem stanovalcu popustila.
Če bomo želeli izboljšati stanovanjske pogoje javnih najemnikov in okrepiti stanovanjske skupnosti, bo treba našo javno stanovanjsko preskrbo demokratizirati. Dobro bi bilo formalno omogočiti in spodbujati vzpostavljanje stanovanjskih svetov in s tem narediti prostor, kjer bi najemniki razpravljali o skupnih zadevah in soodločali o svojih domovanjih. Obenem bi bilo smiselno vključevati predstavnike najemnikov v nadzorne odbore ali druge organe stanovanjskih skladov, saj so prav najemniki tisti, ki vsakodnevno občutijo posledice odločitev stanovanjskih skladov in imajo največji interes, da se z njihovimi domovanji dobro upravlja. Redna, sistematična komunikacija med lastniki javnih najemnih stanovanj in najemniki bi omogočila boljše razumevanje potreb stanovalcev ter pravočasno reševanje izzivov. Naše zagovorniške pobude so bile vsaj delno prepoznane v predlogu novega stanovanjskega programa. Ali bo predlog dejansko sprejet je sicer zaenkrat vprašljivo, v vsakem primeru pa bo pot do dejanskih sprememb v praksi še dolga.
Ker je tudi pri nas veliko govora o dunajskem stanovanjskem modelu javne stanovanjske preskrbe, ki ga imamo za zgled, bi za zaključek želeli opozoriti na dunajsko organizacijo Wohnpartner, ki bi jo lahko imeli za navdih pri razmisleku o razvoju stanovanjskih skupnosti v naših stanovanjskih soseskah, in spomniti, da so na Dunaju javni najemniki vključeni v soodločanje o javni stanovanjski preskrbi. Vsak stanovanjski blok ima možnost, da izvoli enega predstavnika bloka v svet najemnikov, ki prevzame vlogo kontaktne osebe tako za svoje sosede kot za lastnika in upravnika stanovanjskega bloka. Seveda pa tudi pri njih zadeve ne tečejo idealno. Participacija ni avtomatična, vanjo je treba vseskozi vlagati, vzpostavljati podporne strukture in procese, da se zagotovi dovolj sodelovanja in vključevanje tudi skritih glasov (npr. mladih družin, ki imajo zaradi skrbstvenih obveznosti malo časa, otrok in mladostnikov, priseljencev ipd.). Organizacija Wohnpartner podpira demokratične procese v javni stanovanjski preskrbe. Poleg tega pa spodbujajo dobro sobivanje z vzpostavljanjem prostorov srečevanja in združevanja, podpirajo pobude stanovalcev, krepijo samoorganiziranje in pomagajo pri razreševanju konfliktov. V četrtnih centrih skupaj s prebivalci soustvarjajo različne projekte, dogodke in dejavnosti (npr. skupno kuhanje, srečanja za ženske, družabne igre, ustvarjalne in športne dejavnosti, učna pomoč, ipd.). Obenem nudijo tudi informacije in podporo v zvezi z vprašanji glede stanovanj, zdravja, dela, izobraževanja in dostopom do uveljavljanja različnih pravic (npr. subvencij ipd.) ter pomoč pri reševanju morebitnih sporov med stanovalci. Stanovalci so obravnavani s spoštovanjem njihove raznolikosti in niso dojeti le kot odjemalci storitev, ampak aktivno vabljeni v sooblikovanje in soodločanje o svoji soseski.
Projekt Sosedstvo za odporne soseske in demokratizacijo javne stanovanjske preskrbe Inštituta za študije stanovanj in prostora je del Podnebnih akcij Podnebnega programa Mreže za prostor, ki ga sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo iz Sklada za podnebne spremembe. Za predstavljena mnenja so izključno odgovorni nosilci projekta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Eko sklada j.s. ali projektnih partnerjev.
