Stanovalci stanovanjske zadruge La Borda, iz Barcelone, v katero so se vselili leta 2019, so z nami delili vzroke, zakaj so se odločili za bivanje v stanovanjski zadrugi in kaj jim je ta odločitev prinesla.
Joan živi v Barceloni že štirinajst let, v tem času se je moral seliti devetnajstkrat, preden je našel svoj dom v La Bordi.
Od leta 2005 me vsako poletje kličejo prijatelji, da bi jim pomagal pri vedno novi selitvi; Miguel iz selitvenega podjetja je celo postal moj prijatelj. Življenje v stanovanjski zadrugi La Borda pa mi je omogočilo, da lahko še naprej živim v Barceloni, drugače bi se iz mesta moral seliti. V svojem odraslem življenju prvič živim v stanovanju, ki ga resnično občutim kot svoj dom. To je velika sprememba – s seboj prinese več dobrega počutja in sreče zaradi stabilnosti, ki je bistvena za polno življenje.
La Borda je tudi rezultat dolgega aktivističnega udejstvovanja. Pred trinajstimi leti sem sodeloval v družbenem gibanju VdeVivenda. Med letoma 2006 in 2008 smo organizirali prve množične demonstracije proti pretirani rasti cen najemnin in za pravico do dostojnega doma. Od takrat so se splošne razmere samo še poslabšale; povečalo se je število izselitev. Sam sem bil izseljen trikrat. Niti enkrat s fizičnim nasiljem, ampak s pretiranim povišanjem cene najemnine, kar je nevzdržno za nekoga, ki zasluži približno 1.000 EUR na mesec. V našem mestu se vsakodnevno izvaja “nasilje” na področju nepremičnin in gospodarstva. Zato časopisi vsak dan poročajo o ljudeh in družinah, izgnanih iz mesta, ki so se bili primorani iz rojstne soseske preseliti v druge kraje.
Prednost stanovanjske zadruge La Borda, ki bi jo želel poudariti, je zagotovo njena ugodna cena. Obenem pa sem ponosen, da živim v skupnosti, ter da imajo naša stanovanja pomembno ekološko in feministično razsežnost. Važno se mi zdi, da sem se boril za domove, s katerimi nihče ne more špekulirati, in da smo prispevali k oblikovanju orodja, ki bo z leti služilo tudi izboljšanju življenja drugih ljudi z nižjimi prihodki.
Paul, Ray in Elba so družina, ki živi v stanovanjski zadrugi La Borda.
Preden smo se preselili sem, smo živeli v tretjem nadstropju, brez dvigala, to je bilo zadnje nadstropje stanovanjske stavbe, tik pod streho. Ena od značilnosti hiš, zgrajenih v Barceloni v petdesetih letih prejšnjega stoletja, je bila uporaba poceni in nekakovostnih materialov. Zaradi tega je bilo naše stanovanje vlažno v vseh prostorih, pozimi smo doživljali izreden mraz, poleti pa vročino. V procesu načrtovanja in gradnje zadruge La Borda smo spoznali, da smo do sedaj živeli v energetski revščini in da so bile nekatere zdravstvene težave z dihali in sklepi, ki smo jih imeli, neposredno povezane s slabo toplotno izolacijo našega stanovanja. Odkar živimo v La Bordi pa so se naši pogoji bivanja korenito izboljšali.Prvo zimo, ki smo jo preživeli v novem stanovanju, naša malčica ni utrpela niti ene epizode bronhitisa!
Najemne pogodbe so sicer v Španiji kratke in trajajo od tri do pet let, povprečna cena trisobnega stanovanja v naši soseski pa je približno 950 evrov na mesec. Ti negotovi pogoji postavljajo družine iz delavskega razreda, kot smo mi, v ranljiv položaj in nam onemogočajo srednje in dolgoročno načrtovanje. La Borda pa nam je omogočila, da živimo in načrtujemo dolgoročno, s perspektivo stabilnosti in cenovne dostopnosti.
Poleg večje stanovanjske varnosti, nam je La Borda omogočila tudi življenje v skupnosti. V obdobju razvoja stanovanjske zadruge smo gradili zaupanje med stanovalci. Med sosedi so se stkale mreže medsebojne skrbi in socialne podpore. Skupnostni prostori in skupnostno bivanje pa nam že lajšajo vzgojo in skrb za naše otroke, ki so trenutno stari od 0 do 10 let.
Ferran je stara več kot 60 let in živi v stanovanjski zadrugi La Borda.
Ko si star več kot 60 let in začneš razmišljati o prihodnosti, so trenutne perspektive, ki jih ponuja kapitalistična družba, precej mračne.
Dokler ohranjamo samostojnost in zdravje, smo na običajno vse bolj povezani le z ljudmi naše generacije, naš svet pa postaja vse manjši in vse bolj homogen. Postopoma se sprijaznimo, da bomo konec našega življenja preživeli med sebi enakimi, med ljudmi, ki so odvisni od zdravstvenih in skrbstvenih delavcev.
Vendar obstajajo alternative in jaz sem jo izbrala in jo pomaga zgraditi – tej alternativi v La Bordi pravimo “prostovoljna razširjena ne-biološka družina”, skupnost. novo pleme.
Lahko bi rekli, da v La Bordi oživljamo življenje, kakršnega so poznali v vaseh ali na stopniščih večstanovanjskih stavb pred 50 leti, kjer so bila vrata odprta, otroci so tekali od stanovanja do stanovanja, ko je bil kdo bolan, je vsa skupnost priskočila na pomoč, šla v trgovino, lekarno ipd. Če je bila enolončnica dobra, smo jo s ponosom delili.
Želimo živeti v raznolikosti – glede na starost, spol, dohodke, potrebe, ideje. Želimo si deliti prostor in skrb. Vsi potrebujemo skrb in vsi lahko skrbimo za drugega. Želimo preseči individualizem, s tem da sprejemamo kolektivno in skupnostno. To je nov način udejanjanja državljanstva, gre za državljanstvo “skrbi”.
Rosa je stara 67 let in je upokojena.
Vedno sem sanjala, da se bom postarala obkrožena z ljudmi, ki mi bodo pomagali ohranjati vitalnost, s svojimi idejami, glasbo, hrepenenjem in prizadevanji ter mladostjo. V zadrugi La Borda se mi te sanje uresničujejo, čutim, da sem del skupnosti. Ko pridejo malčki iz šole, hišo napolnijo njihovi glasovi in smeh.
Naša stavba ima idealne lastnosti – ko vstopiš z ulice se takoj počutiš v varnem zavetju, zasebni prostori so udobni in se prilagajajo mojim potrebam.
Glede na to, da sem upokojena, lahko del svojega časa namenim pomoči pri skrbi, ki jih imajo stanovalci La Borde, kot tudi drugim aktivnostim, kot je organizacije skupnih obrokov, obisk vodovodarja ali pobiranje posušenega perila. Ker čutim, da sem koristna za širšo skupnost, rastem. Mislim, da s takim načinom bivanja vsi bogatimo drug drugega.
Zgodbe stanovalcev La Borde so bile prvotno objavljene na spletni strani organizacije World Habitat.
Avtor naslovne fotografije: Institut Municipal de Habitatge i Rehabilitacio de Barcelona
Ostale fotografije: La Borda, vir: World Habitat
