Druščina ljudi, ki bi si želeli bivati v stanovanjski zadrugi, je pisana, kot so raznoliki vzroki, zakaj. Zakaj si želijo bivanja v zadrugi, so z nami delili interesenti za stanovanjsko zadrugo v Ljubljani.
“Želim, posebno zdaj, ko vemo, kako težko je s kadrom za oskrbovalce in kako občutljivi so ob pandemiji veliki kompleksi, da bi namesto oskrbovanih stanovanj – ki to niso, ker ni kadra, raje gradili STANOVANJA ZA SOBIVANJE, ki jih lahko ponudijo stanovanjske zadruge. Tako bi lahko po upokojitvi samostojno živeli 15 do 30 let v družbi ali pa v svoji stanovanjski enoti, kakor bi kdo izbral. Tukaj ni treba veliko filozofije, malo empatije in solidarnosti, pa bi šlo.”
Marta, 76 let
“Življenje v stanovanjski zadrugi mi je poleg nižjega stroška najemnine privlačno zaradi možnosti bivanja v raznoliki stanovanjski skupnosti. Skupnost lahko bivanje dodatno obogati in olajša, bodisi z vzajemno pomočjo pri vsakdanjih opravilih ali pa zgolj z zanimivim večernim pogovorom s sostanovalcem v skupni dnevni sobi.”
Jan, 28 let
“Bivanje v stanovanjski zadrugi vidim ne le kot eno izmed varnih in dolgotrajnih rešitev stanovanjskega vprašanja, temveč tudi kot priložnost bivanja v skupnosti. Zadruga, kot si jo idealno predstavljam, tako prostorsko, s skupnostnimi prostori, kot socialno, z inkluzivnim demokratičnim upravljanjem, ponuja okolje z več možnostmi spontanega druženja, sodelovanja in nudenja vzajemne pomoči. Obenem pa posamezniku ne odreka individualnosti in zasebnosti, ko to potrebuje.”
Danaja, 33 let
Po Sloveniji vznika vse več pobud za vzpostavitev stanovanjskih zadrug, ki bi lahko ponudile prepotrebna dostopna stanovanja – o stanovanjski zadrugi, ki jo razvijamo v Ljubljani več na podstrani Zadruga LJ in o hrastniški pobudi v blogovskem prispevku. Za razvoj stanovanjskih zadrug pa bo nujno, da jih podpre država z ustrezno zakonodajo. S tem se strinja tudi Sašo Rink, direktor JSS MOL.
