Ugotovitve spletne ankete “VPRAŠANJA ZA STANOVANJA”

Tegobe in želje iskalcev stanovanj ter priložnosti za stanovanjsko zadružništvo

IŠSP – Inštitut za študije stanovanj in prostora in IPOP – Inštitut za politike prostora sta v okviru projekta Za stanovanjske zadruge izvedla spletno anketo, z namenom 1) dobiti vpogled v mnenja, potrebe in želje tistih, ki še nimajo ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja ali pa niso zadovoljni s svojo trenutno stanovanjsko situacijo in 2) preveriti zanimanje/potenciale za razvoj skupnostne stanovanjske preskrbe.

Spletna anketa je bila za javnost odprta med 18. majem in 3. junijem 2021. V dveh tednih jo je ustrezno izpolnilo  651 respondentov. Vse podrobnosti raziskave in rezultati so predstavljeni na povezavi.

Ozadje: v Sloveniji rastejo cene stanovanj hitreje kot plače, stanovanjski fond je star in dotrajan, najemni trg je nereguliran in nestabilen, neprofitnih stanovanj pa primanjkuje. Obenem ostajajo alternativne oblike stanovanjske preskrbe nerazvite in neprisotne. Javni stanovanjski skladi ne prejemajo nobenih proračunskih sredstev, ki bi omogočila gradnjo vsaj približno dovoljšnjega števila neprofitnih stanovanj – ugoditi uspejo le 10 % prošenj vseh upravičencev. Na nepremičninskem trgu pa se gradi le ‘nadstandardna’ stanovanja za visoke in kratkoročne dobičke. Med profitno ponudbo stanovanj in neprofitnimi stanovanji zeva prostor, ki se kaže kot priložnost, da ga država zapolni z aktivno podporo neprofitnim stanovanjskim organizacij in skupnostnim oblikam stanovanjske preskrbe, ki bi lahko zagotavljale dostopna in kakovostna stanovanja.

HITER POVZETEK REZULTATOV S KOMENTARJI 

Na kaj najprej pomislijo Slovenci ob besedi »stanovanje«? 

Na vprašanje »Na kaj pomislite ob besedi »stanovanje?« so najpogostejši odgovori  anketirancev:  dom, varnost in mir. Sledijo bolj negativne asociacije, med njimi: plačevanje kredita ali najemnine, nedosegljivost, previsoki stroški, hrup ter negativna čustva kot so: stiska, stres, skrb, utesnjenost. Nekaterim so prva asociacija ob besedi stanovanje sanje.  

Odgovori so neposreden odraz psihološke zaznave stanovanja in ne presenečajo, saj postaja primerno stanovanje vse večjemu številu ljudi vedno bolj nedosegljivo.

Problemi in tegobe s stanovanji

• Večina (88 %) se sooča z vsaj eno težavo v zvezi s svojo trenutno obliko bivanja. Dobra tretjina (38 %)  jih trdi, da je stanovanje, v katerem bivajo, premajhno za njihove potrebe, 29 %, da plačujejo previsoko najemnino, 24 % trenutno živi pri starših oziroma sorodnikih in bi se želeli osamosvojiti, 20 % pa kot težavo zaznava odsotnost dolgoročne najemne pogodbe.
• Med tistimi, ki so najemniki, jih približno 28 % nima urejenega najemnega razmerja, kar jih potiska v skrajno prekaren in negotov položaj.
• Čeprav so med anketiranci lastniki stanovanj v povprečju bolj zadovoljni, prihaja tudi pri njih do težav. 39 % jih poroča, da je njihovo stanovanje za njihove potrebe premajhno, nekateri bi se želeli preseliti v drug kraj (17 % lastnikov), kar jim lastništvo nepremičnine do neke mere otežuje. 12 % lastnikov stanovanj se spopada s problemom, da je njihovo stanovanje predrago za vzdrževanje.

»Glede na trenutne razmere na stanovanjskem trgu mladi sploh ne morejo priti do stanovanja. Najbolj me moti, da se propagirajo luksuzna stanovanja (raj, gaj, nebesa….). Dejansko pa stanovanj za nakup za ljudi s povprečno mesečno plačo ni. Tudi najemnine so absolutno previsoke. Skrajni čas je, da se na stanovanjskem področju vzpostavi stanje, ki bo omogočali bivanje vsem državljanom v ustreznih stanovanjih.«

Ovire pri reševanju stanovanjskega problema v Sloveniji  

Po mnenju anketirancev sta največji oviri predraga stanovanja za nakup (73 %) in predrag najem (53 %), javni akterji pa bistveno premalo prispevajo k zagotavljanju dostopnih stanovanj. Najslabšo oceno na lestvici od 1 do 5 je dobila država (pri čemer 1 pomeni sploh ne prispevajo in 5 zelo prispevajo) – kar 53 % anketirancev je ocenilo prispevek države z nezadostno – 1 in nadaljnjih 23 % z oceno – 2. Glede na to, da država stanovanjsko področje zanemarja že vse od osamosvojitve dalje in za gradnjo dostopnih stanovanj ne namenja proračunskih sredstev, takšno dojemanje države ne preseneča.

Dostopen in varen najem je lahko dobra alternativa lastništvu

Splošno sprejeto je verovanje, da hočejo vsi Slovenci biti ali postati lastniki stanovanj. Pa to drži? 75 % anketirancev je sicer res mnenja, da se je, v kolikor obstaja ta možnost, bolje zakreditirati in si kupiti lastno stanovanje kot pa plačevati najemnino, še posebej ker jih 92 % mnenja, da so stanovanjske najemnine na trgu predrage. 

Obenem pa bi bil za kar 64 % anketirancev najem zanimiva alternativa, če bi obstajala možnost najema za nedoločen čas, stroški najema pa bi znašali manj kot tretjina prihodkov njihovega gospodinjstva. 

Slednje velja razumeti kot znak, da je želja po lastništvu stanovanj v veliki meri posledica manka dostopnega in kakovostnega najema. Najemni trg, ki ga poznamo v Sloveniji, je nereguliran, majhen in drag. Ogromno je oddaje stanovanj brez najemnih pogodb ali so te le za obdobje enega leta, medtem ko najemodajalci pogosto ne skrbijo za vzdrževanje stanovanj in ne dovolijo  ureditve prostora po željah in potrebah najemnika. V takšnem kontekstu najemanje nikakor ne more predstavljati stabilne in kakovostne rešitve stanovanjskega vprašanja. Dokler država ne bo zagotovila sistemskih sprememb, najem ne bo mogel postati resna in dobra alternativa lastništvu.

Stanovanjske zadruge kot del rešitve

Anketa kaže, da obstaja zanimanje za skupnostne oblike bivanja tudi med iskalci stanovanj – med anketiranci je 72% takih, ki bi se zagotovo (29%) ali verjetno (43%) odločilo za obliko skupnostnega bivanja, če bi obstajala ta možnost.

»Menim, da tendenca seljenja ljudi v urbana naselja od nas terja neke drugačne pristope od obstoječih. Trenutna stanovanjska politika se mi zdi absurdno slaba in verjamem, da lahko s povezovanjem in urejanjem skupnostnih oblik bivanja dosežemo višjo bivanjsko kvaliteto.«

Kot odziv na stanovanjsko krizo in spremenjene življenjske okoliščine marsikje (npr. Švica, Avstrija, Španija) že dlje obstaja ali se pojavlja vedno več novih skupnostnih stanovanjskih projektov, kot so npr. stanovanjske zadruge. Rezultati ankete kažejo, da zanimanje zanje obstaja tudi v Sloveniji in se z leti povečuje, obenem pa se pojavlja tudi vedno več pobud za njihov zagon tako s strani civilne družbe kot lokalnih skupnosti (med drugim v Ljubljani, Mariboru, Hrastniku), ki pa se, zaradi sistemskih ovir in še neobstoječih lokalnih dobrih praks, srečujejo z mnogimi izzivi pri uresničevanju njihovih projektov. 

Za zagon stanovanjskega zadružništva, ki bo lahko ponudilo dostopna stanovanja, bosta neobhodna podpora in sodelovanje države. 

Razlogov, zakaj podpreti razvoj stanovanjskih zadrug, je veliko: stanovanjske zadruge pomembno prispevajo k ekonomski in družbeni trajnosti, z njihovim nešpekulativnim delovanjem in ohranjanjem nizkih in stabilnih stanovanjskih stroškov na dolgi rok. Obenem pa imajo številne pozitivne družbene učinke za lokalno skupnost, kot so krepitev socialnih vezi, zmanjševanje osamljenosti med starejšimi ali bolj enakomerna razporeditev skrbstvenega dela. 

Za uresničevanje prvih novodobnih projektov stanovanjskih zadrug v Sloveniji  bo potrebno sodelovanje različnih deležnikov. Da bi spodbudili razvoj stanovanjskega zadružništva smo  pripravili priporočila za vse.