Stanovanja v koalicijski pogodbi – nekaj zavez, še več premislekov

Koalicijska pogodba nakazuje temeljni premik v stanovanjski politiki z resno namero znatnega povečanja fonda javnih najemnih stanovanj in razvojem novih modelov stanovanjske preskrbe, kot so stanovanjske zadruge. A brez kakovostne aktivne zemljiške politike in zagotovitve sistemskega vira financiranja za stanovanjsko gradnjo v obliki progresivnega nepremičninskega davka oz. sorodnega mehanizma si težko predstavljamo, da bodo ukrepi in izgradnja 20.000 stanovanj do leta 2030 realizirani.

Koalicijska pogodba sicer omenja davek na premoženje, katerega dajatve bi se deloma stekale tudi v stanovanjsko preskrbo, deloma pa tudi v druga področja, pri čemer ni jasen mehanizem delovanja tega davka in kdaj naj bi bil uveden ter ali bo zmožen nasloviti tudi problematiko špekulativnega investiranja v stanovanja, kar je nujno, če hočemo nasloviti nedostopnost stanovanj v urbanih in turističnih krajih. Glede zahteve po uvedbi aktivne zemljiške politike, ki bi se izvajala na nacionalni in lokalni ravni, obljubljajo zgolj ‘strateški premislek’. A ustrezna rezervacija obstoječih kakovostnih zemljišč v javni lasti ter postopen in načrten odkup stavbnih zemljišč v zasebni lasti je nujni predpogoj za zagon dostopne stanovanjske gradnje. 

Prav tako se v koalicijski pogodbi omenja ukrepe za regulacijo najemnega trga, a vse zaveze ostajajo zgolj na ravni možnosti, preučevanja in razmišljanja. Že v zahtevah Glas ljudstva smo navedli konkretne predloge za naslavljanje izredno slabega stanja na najemnem trgu – potrebno bi bilo okrepiti inšpekcijski nadzor in uvesti visoke kazni za oddajanje na črno, določi naj se maksimalno dovoljeno rast najemnin v določenem časovnem obdobju, vzpodbuja dolgoročna in stabilna najemna razmerja, za pomoč najemnikom in mediacijo sporov z najemodajalci pa naj se uvede lokalne ali regijske stanovanjske svetovalnice – ki bi morali biti vključeni v koalicijski sporazum kot jasne zaveze in ne zgolj na ravni premislekov in možnosti.

Iz koalicijske pogodbe pa je popolnoma izpadla problematika brezdomstva, ki se jo že tradicionalno marginalizira in je še nobena vlada ni celostno naslovila. Potrebno bi bilo uvesti mehanizem ‘najprej stanovanje’, ki je najučinkovitejši pristop za odpravo brezdomstva. Brezdomnim naj se omogoči takojšen dostop do stalne namestitve, ki ni pogojen s sodelovanjem v drugih programih socialne pomoči.