Skupaj do dostopnih stanovanj – razvijanje stanovanjske zadruge v Hrastniku

»V Hrastniku primanjkuje tako stanovanj za najem kot za nakup, zato želimo v občini okrepiti fond javnih najemnih stanovanj, omogočiti gradnjo zasebnim investitorjem ter podpreti razvoj alternativnih modelov stanovanjske preskrbe, kot so stanovanjske zadruge, saj lahko prav te ponudijo stanovanja po meri ljudi,« pravi župan Hrastnika Marko Funkl.

Ker v Občini Hrastnik zaznavajo pomanjkanje ustreznih stanovanj, načrtujejo več stanovanjskih novogradenj na območju Resnice v sodelovanju s stanovanjskim podjetjem Spekter d.o.o. in Stanovanjskim skladom RS. V prvi fazi, katere zaključek je predviden leta 2023, naj bi bilo tako zgrajenih približno 66 stanovanj, v drugi pa še enkrat toliko. Del stanovanj bo javnih, del pa zadružnih. 

Občina Hrastnik se je odločila podpreti razvoj prve stanovanjske zadruge v Zasavju, saj želi občanom ponuditi možnost pridobitve kakovostnih stanovanj pod ugodnimi pogoji, obenem pa želi v občino privabiti tudi nove prebivalce, predvsem mlade.  V Zadrugatorju smo z veseljem pristopili k sodelovanju pri pripravi koncepta stanovanjsko-zadružnega projekta za Hrastnik. Da bi ga zastavili tako, da bo čim bolje odgovarjal potrebam interesentov za stanovanja, smo oblikovali spletno anketo in izvedli prvo srečanje s potencialnimi stanovalci.

Interes za stanovanja je med Hrastničani precejšen (približno 90 interesentov, ki so rešili našo anketo, in 26 udeležencev na delavnici), saj je obstoječi stanovanjski fond dotrajan, novih stanovanj za nakup ali najem pa na trgu preprosto ni. Med iskalci so v približno enakih odstotkih mladi, ki trenutno živijo pri starših in se želijo osamosvojiti, najemniki neprofitnih stanovanj in lastniki stanovanj, ki živijo v stanovanjih, ki ne odgovarjajo njihovim potrebam.

Na podlagi spletne ankete bi si največ interesentov (42 %) stanovanje najraje pridobilo z nakupom, 21 % bi najraje najemalo z možnostjo odkupa, za ugoden najem za nedoločen čas pa bi se odločilo 17 % vprašanih. Kar nekaj anketirancev pa poudarja, da je najbolj zaželen način pridobitve stanovanja odvisen od okoliščin in cene stanovanja.

Hrastničani si torej na podlagi ankete želijo predvsem lastništva stanovanja, so pa odprti tudi za druge možnosti. Na delavnicah se je kazalo, da je trenutno predvidena cena kvadratnega metra stanovanja (1400 EUR/m2) glede na povprečne prihodke v kraju za marsikoga previsoka, zato je nujno razmišljati tudi onkraj tradicionalnega lastništva. Kot najbolj zanimiva možnost se kaže model lastniške stanovanjske zadruge, ki bi deloval nekako takole:

  • Občina in bodoči stanovalci skupaj ustanovijo zadrugo, katere cilj je zgraditi lastniška stanovanja. Občina v zadrugo vloži komunalno opremljeno zemljišče, bodoči stanovalci pa samoudeležbo (od 15-100% vrednosti stanovanja – odvisno od zmožnosti). Za preostanek vrednosti investicije zadruga pridobi kredit pri komercialnih bankah. Dobro bi bilo, da sta v projektu deležnika tudi lokalni stanovanjski sklad Spekter d.o.o., ki bi prevzel vodenje projekta in Stanovanjski sklad RS, ki bi lahko zadrugo podprl z nizko obrestnim kreditom in/ali poroštvom.
  • Po zaključku gradnje stanovanja postanejo lastniška, vendar je pogoj za lastništvo oz. bivanje v zadrugi članstvo v zadrugi. Stanovalci lahko stanovanje odkupijo takoj ali pa se odločijo za najem z odkupom, s čimer postanejo stanovanja dostopna tudi tistim, ki nimajo privarčevanih dovolj sredstev za takojšnji nakup ali pa jim ni dosegljiv individualni stanovanjski kredit.
  • V kolikor se lastniki odločijo odseliti, ima zadruga odkupno pravico na stanovanje (po vnaprej dogovorjeni ceni).

Ker se v zadrugah običajno vzpostavljajo soupravljanje, skupnostni prostori in souporaba, ki lahko pomembno prispevajo k zvišanju kakovosti življenja, smo želeli z anketo preveriti naravnanost interesentov do tovrstnih možnosti.

Večina interesentov (71 %) bi verjetno ali zagotovo želelo aktivno sodelovati pri organizaciji  sobivanja v stanovanjskem bloku (urejanje okolice stanovanjskega bloka, čiščenje, organizacija skupnih aktivnosti in dogodkov itd.)

Bi se želeli aktivno vključevati v organizacijo sobivanja v stanovanjskem bloku (urejanje okolice stanovanjskega bloka, čiščenje, organizacija skupnih aktivnosti in dogodkov itd.)? (n = 74)

Še večji delež anketirancev (77 %) si želi neke oblike medsosedske izmenjave in pomoči (npr. pomagati sestavit pohištvo, popaziti na otroka, opraviti nakup za bolnega soseda, …). Pri čemer se opozarja, da to ne bi smelo bit nekaj obveznega in zapovedanega.

Bi si želeli medsosedske izmenjave in pomoči (npr. pomagati sestavit pohištvo, popaziti na otroka, opraviti nakup za bolnega soseda, …)? (n = 74)

Izkazalo se je, da bi bila večina pripravljena deliti kolesarnico, pralnico in sušilnico, delavnico ter večnamenski prostor. Medtem ko bi imeli balkon/teraso in shrambo absolutno raje za individualno uporabo.

Ali bi bili pripravljeni katerega od naslednjih prostorov souporabljati z ostalimi stanovalci? (n = 74)

Skoraj tretjina vprašanih v souporabi ne vidi nobenih prednosti. Približno desetina anketirancev je do souporabe ravnodušna, dobra polovica pa kot prednosti vidi predvsem nižje stroške, boljšo razporeditev in večji izkoristek prostora, spodbujanje souporabe in trajnosti, pa tudi druženje, boljše razumevanje drug drugega, možnost za medgeneracijsko sodelovanje in krepitev skupnosti.

Med zadržki in skrbmi, ki se največkrat navajajo pa so malomarna uporaba prostorov in predmetov, slaba skrb zanje, odtujevanje stvari, neenako prevzemanje odgovornosti in nepravična porazdelitev uporabe, nesporazumi, konflikti, ki vodijo v slabe sosedske odnose ipd. Zelo velik delež jih, četudi so načeloma za souporabo določenih prostorov, poudarja pomembnost zasebnega balkona/terase/atrija.

Možnost sodelovanja pri razvoju stanovanjskega projekta od vsega začetka predstavlja prednost, saj imajo bodoči stanovalci možnost sooblikovati arhitekturo in program stanovanjske stavbe glede na svoje potrebe in želje. Na podlagi informacij pridobljenih z anketo smo na primer ugotovili, da je potreba po večjih kvadraturah stanovanj od prvotno načrtovanega, kar so na občini že upoštevali v popravkih arhitekturne idejne zasnove. Interesenti za stanovanja na Resnici so izrazito naklonjeni sodelovanju v procesu in si želijo biti vključeni tudi v nadaljnjem razvoju projekta, tako v fazi zastavitve koncepta stavbe, arhitekturnega načrtovanja, kot tudi kasneje pri dogovarjanju o upravljanju s stavbo.

Bi bili radi vključeni v proces načrtovanja naslednjih vidikov stanovanjskega projekta?

O možnostih financiranja projekta stanovanjske zadruge v Hrastniku smo že začeli pogovore z bankami in na podlagi prvih odzivov smo lahko pozitivni. V nadaljnjih korakih pa bo potrebno v tesnem sodelovanju med interesenti za bivanje v stanovanjski zadrugi in občino natančneje opredeliti lastniško in organizacijsko-upravljavsko strukturo stanovanjske zadruge, odpreti pogovore s SSRS o možnostih njihove podpore projektu, pripraviti natančnejše finančne izračune in pridobiti financiranje pri bankah. Razvoj projekta bomo od blizu spremljali – držimo pesti za hitre premike proti prvi stanovanjski zadrugi v Zasavju!