Proti Predlogu zakona o stanovanjski jamstveni shemi za mlade

Za danes, 6. 4. 2022, je v Državnem zboru načrtovana obravnava  Predloga zakona o stanovanjski jamstveni shemi za mlade.

V Inštitutu za študije stanovanj in prostora pozdravljamo vsa prizadevanja za izboljšanje nevzdržne situacija na stanovanjskem področju. Žal pa moramo kot strokovnjaki in tudi kot mladi, katerim naj bi ta Zakon pomagal, opozoriti na nesmotrnost in celo negativne posledice, ki jih bo Zakon prinesel, v kolikor bo sprejet.

Jamstvene sheme in državna poroštva za individualne stanovanjske kredite uvrščamo v tako imenovane ukrepe na področju povpraševanja. Ti so postali popularni, ko so se države začele umikati s področja zagotavljanja stanovanjske preskrbe. Ko je prišlo do pomanjkanja dostopnih in kakovostnih stanovanj, saj trg teh ne more zagotoviti sam, so začele z raznimi politikami subvencioniranja potrošnikov. Te so, namesto k poenostaviti dostopa do primernega stanovanja, prispevale k izdatni rasti cen.

Pred tovrstnimi ukrepi opozarja celo Evropski parlament, ki jih v Poročilu iz 2020 navaja kot temeljni primer zgrešene stanovanjske politike. Negativne posledice državnih poroštev za stanovanjske kredite zelo jasno izpostavljajo tudi nedavne znanstvene študije, ki obravnavajo na primer nemške in hrvaške spodletele ukrepe.

V Inštitutu smo prepričani, da se predlagatelji zakona ne zavedajo, da bo namesto k večji dostopnosti stanovanj za mlade zakon neposredno prispeval k:

• dodatnemu dvigu cen stanovanj zaradi srednjeročnega povečanja povpraševanja in izredno omejene ponudbe;
• slabši kakovosti gradnje in dodatnemu zmanjševanju kvadratur, ker bodo investitorji zaradi zgornje omejitve vrednosti kredita skušali dodatno znižati stroške gradnje;
• razpršeni gradnji, saj bodo mladi prisiljeni predvsem v novogradnjo na poceni zemljiščih ali nakup starih stanovanj na manj zaželenih/bolj odročnih lokacijah, kar predstavlja velik problem iz vidika mobilnosti, zagotavljanja ustreznih storitev in trajnostne rabe virov;
• dodatnemu razslojevanju, tudi preko izključevanja mladih samskih ter prekarno zaposlenih;
• razpršenemu javnemu stanovanjskemu fondu, ki se bo ustvarjal kot posledica izvrševanja hipotek in ga bo izjemno težko trajno vzdrževati (kot je razvidno iz izkušenj javnih stanovanjskih skladov);
• dodatnim nepredvidenim obremenitvam državnega proračuna, ki bodo še toliko bolj izrazite ob morebitni naslednji finančni ali ekonomski krizi.

Obenem bi želeli opozoriti, da mladih ne smemo potiskati v situacijo, v kateri predstavljata lastništvo in breme kredita edino možnost za pridobitev varnega in stabilnega doma. Naše raziskave kažejo, da so mladi odprti za nove stanovanjske rešitve in najem, če bi le ponujal dolgoročno in dovolj dostopno bivanje. Zato smo prepričani, da bi morali prioritetno sprejemati ukrepe na strani spodbujanja ponudbe dodatnih dostopnih stanovanj, ki jih lahko poleg javnih stanovanjskih skladov zagotavljajo tudi neprofitne stanovanjske organizacije, kot so na primer stanovanjske zadruge. Razumemo, da so nujni tudi kratkoročni ukrepi, a menimo, da bi morali te usmeriti predvsem v boljšo regulacijo in nadzor najemnega trga.

Prav tako ugotavljamo, da Predlog zakona ne dosega niti minimalnih nomotehničnih standardov.

V upanju, da ustavimo nadaljnjo obravnavo ter pozovemo k resni obravnavi ustreznejših politik, smo vse poslanke in poslance tudi pozvali k blokadi tega škodljivega predloga.