Dostop do primernega domovanja je temeljna človekova pravica, ki predstavlja osnovo za dostojno življenje ter je predpogoj za uveljavljanje vseh drugih temeljnih pravic. V Sloveniji se od osamosvojitve dalje – v popolni odsotnosti aktivne stanovanjske politike – ta pravica počasi, a vztrajno spodjeda. V stanju zaostrene stanovanjske krize, ko je vse več ljudem onemogočen dostop do ustreznega stanovanja, so novi odgovori na stanovanjsko vprašanje nujni.
Ena izmed oblik stanovanjske preskrbe, ki stanovanja izvzema iz trga ter jih zopet postavlja v njihovo prvotno funkcijo doma, so stanovanjske zadruge. Slednje lahko ob primerni javni podpori pomembno prispevajo k večanju fonda dostopnih in kakovostnih najemnih stanovanj, ki predstavljajo trajno rešitev stanovanjskega problema. Danes so stanovanjske zadruge v mnogih razvitih državah med glavnimi ponudniki dostopnih stanovanj, takoj za stanovanjskimi skladi. V vseh okoljih, kjer so dobro razvite in razširjene, so deležne javne podpore, ne le zaradi gradnje dostopnih in kakovostnih stanovanj, pač pa tudi zato, ker gradijo nove vezi in odnose, novo solidarnost in kažejo alternativo zablodi skrajno individualistične družbe sedanjosti.
Pobude za stanovanjske zadruge se v zadnjih letih, ob vse večjem pomanjkanju dostopnih stanovanj, hitro množijo – prihajajo tako od posameznikov in samoorganiziranih skupin, ki bi radi vzpostavili stanovanjske zadruge ter v njih bivali, kot od občin in stanovanjskih skladov, ki stanovanjske zadruge prepoznavajo kot dober mehanizem za povečanje fonda dostopnih in kakovostnih stanovanj. Prav tako obstaja širši strokovni in družbeno-politični konsenz, da bi stanovanjske zadruge pomembno pripomogle k reševanju stanovanjskega vprašanja, kar se kaže tudi v tem, da so že bile vključene v programe strank, koalicijske pogodbe in v nacionalni stanovanjski program. Priloga 2. k Nacionalnemu stanovanjskemu programu celo navaja število stanovanj, zgrajenih v okviru stanovanjskih kooperativ kot enega izmed izbranih kazalnikov s stanovanjskega področja. Če bi kazalniku sledili, bi morali v letošnjem letu imeti že 60 zadružnih stanovanj.
Pa vendar, kljub rastoči potrebi in pripravljenosti deležnikov, sodobnih stanovanjskih zadrug v Sloveniji še ni. Iz pobud za stanovanjske zadruge se težko razvijejo konkretni projekti, ker še ni bilo vzpostavljeno zakonsko okolje, ki bi omogočalo in spodbujalo gradnjo dostopnih stanovanj v okviru stanovanjskih zadrug. Zato smo se odločili, da sami pripravimo predlog zakonskih rešitev, s katerimi bi lahko primerno uredili področje stanovanjskega zadružništva bodisi v okviru poglavja o stanovanjskih zadrugah znotraj Stanovanjskega zakona ali kot samostojni zakon o stanovanjskih zadrugah. Pri oblikovanju predloga smo razmišljali o celotnem življenjskem ciklu stanovanjskih zadrug; tako predlagamo rešitve, s katerimi bi spodbudili njihovo vzpostavljanje in urejali njihovo delovanje ter preprečevali privatizacijo in špekuliranje z zadružnimi stanovanji, z jasnim ciljem ohranjanja njihove dolgoročne dostopnosti. Konkretno predlog na primer predvideva možnost pridobitve neodplačne stavbne pravice za najemne stanovanjske zadruge, ki bi ponujale dostopna stanovanja, obenem pa preprečuje, da bi s stanovanja privatizirali ali se z njimi kakorkoli okoristili. Predlog predvideva tudi regulacijo upravičenosti do bivanja v stanovanjski zadrugi, ko je ta deležna javnih ugodnosti, a na način, da se vseeno omogoča pestre stanovanjske skupnosti in razvoj solidarnostnih mehanizmov med stanovalci.
Vabimo vas, da si predloge zakonskih rešitev za stanovanjske zadruge pregledate in nas kontaktirate v kolikor se vam utrne kak predlog, komentar, kritika, izboljšava.
Projekt Za stanovanjske zadruge je podprt s sredstvi Programa Active Citizens Fund v Sloveniji 2014–2021 (prek finančnih mehanizmov EEA in Norveške).