Obiskali smo žensko stanovanjsko zadrugo [ro*sa]22 Johanna Dohnal na Dunaju, v kateri živi medgeneracijska in narodno zelo raznolika skupnost. Poleg nemščine lahko na hodnikih slišimo tudi poljščino, kitajščino, slovenščino in še marsikateri jezik. Gre za projekt, ki ima za glavno ciljno skupino ženske vseh starosti, matere samohranilke in starejše občanke, ženske z nizkimi dohodki, samske, pare. Seveda so v stanovanjski skupnosti dobrodošli tudi moški (kot partnerji) in otroci, vendar se najemna pogodba vedno sklene z žensko.
Člani Zadrugatorja Maša, Anja in Rok na obisku v stanovanjski zadrugi [ro*sa]22 Johanna Dohnal na Dunaju
Zadruga je dobila ime po znani avstrijski feministki in političarki Johanni Dohnal, ki je leta 1991 postala prva avstrijska ministrica za ženske. V projektu poleg primarnega namena, ki je zagotavljanje dostopnih stanovanj, delujejo za odpravo diskriminacije žensk pri dodeljevanju stanovanj in se borijo za zagotavljanje javne podpore vzpostavljanju ženskih stanovanjskih projektov.
Mariana (desno), ena od soustanoviteljic, nam je predstavila celoten proces vzpostavljanja stanovanjskega projekta in skupnosti [ro*sa]22 Johanna Dohnal
Prve ideje za projekt je razvila arhitektka Sabine Pollak, s ciljem razširjanja koncepta, ki ga je postavil stanovanjski projekt Frauen-Werk-Stadt. Istega leta je bilo ustanovljeno združenje Frauenwohnprojekt [ro*sa]. Začelo se je iskanje primerne nepremičnine ali kosa zemljišča ter participativen razvoj stanovanjskega projekta, ki nam ga je detajlno predstavila ena od soustanoviteljic Mariana. Po neuspehu na javnem razpisu s prvim projektnim konceptom, so leta 2006 vendarle uspešno pridobili zemljišče in začeli s pripravo projekta. Hiša, v kateri je 40 stanovanj v različnih velikostih od 30 m² do 120 m², je bila dokončana decembra 2009. V stanovanjski stavbi je tretjina stanovanj socialnih in jih razdeljuje občina, preostala pa so zadružna.
Ker lahko gospodinjstva po novi zakonodaji po desetih letih svoja najemna stanovanja pod določenimi pogoji odkupijo (pri čemer se kupnina ne zniža za do tedaj plačane najemnine, ampak se plača v polni vrednosti stanovanja), je v njihovi stavbi v zadnjih letih postalo nekaj stanovanj lastniških. To je prineslo kar nekaj težav tako pri upravljanju stavbe, saj se zakonodaja za lastniška in najemna stanovanja do določene mere razlikuje (npr. urejanje požarne varnosti v skupnih prostorih), kot tudi pri vzpostavljanju stanovanjske skupnosti, a se s situacijo spopadajo in iščejo rešitve, da bi še naprej sledili prvotnemu namenu stanovanjskega projekta.
Skupnostni notranji in zunanji prostori zadruge [ro*sa]22 Johanna Dohnal
Prostorska razporeditev znotraj stanovanja izhaja iz premisleka, da je kuhinja ponavadi majhen ter od drugega dogajanja v stanovanju ločen prostor in ker je žal še vedno predvsem v domeni žensk, so slednje prepogosto odrezane od dogajanja v stanovanju. Zato je v vseh zadružnih stanovanjih kuhinja povezana z jedilnico ter dnevno sobo in predstavlja osrednji prostor v stanovanju. V stanovanjski stavbi je tudi kar nekaj skupnostnih prostorov: velika jedilnica s kuhinjo, skupna terasa in vrtne gredice, pralnica, savna, knjižnica in delavnica za ročna dela, kolesarska soba, zelene površine z otroškim igriščem. Posebnost pa so tudi široki hodniki, ki niso le v funkciji komunikacije, ampak gre za razširjen življenjski prostor, zasnovan tako, da je bogato osvetljen in zračen. Skupnostni prostori predstavljajo prostorske pogoje za vzpostavljanje povezane skupnosti, kar se je, kot so pripovedovale stanovalke, izkazalo kot izredno pozitivno tudi v času epidemije, saj se je vzpostavilo veliko medsosedske pomoči.
Ogled in pogovor s članicami stanovanjske skupnosti nas je navdušil in nam ponovno potrdil, da so naša prizadevanja za razvoj stanovanjskega zadružništva v Sloveniji smiselna in nujna. Da bi prve stanovanjske zadruge zaživele čim prej tudi pri nas, vabimo k oddaji podpisa podpore za sistemsko ureditev področja. Brez javne podpore tudi na Dunaju ne bi bilo ne stanovanjske skupnosti [ro*sa]22 in niti vseh ostalih zadružnih projektov, ki v Avstriji predstavljajo okrog 18% stanovanjskega fonda.
