Kje naj bi bila v Piranu stanovanja za mlade? / Zajedanje turizma v stanovanjski fond Občine Piran

Inštitut za študije stanovanj in prostora (IŠSP) in  Inštitut za politike prostora  (IPoP) smo preverili, kakšno je stanje na stanovanjskem področju v Občini Piran ter ali obstajajo možnosti za razvoj stanovanjskih zadrug.

V nadaljevanju predstavljamo nekatere poudarke rezultatov in zaključkov, obenem pa vas vabimo k branju celotne analize

  1. V Piranu se vse bolj čuti teža pretirane turistifikacije. Zelo težko je priti do primernega stanovanja, najem za stabilno celoletno bivanje je praktično nemogoč, saj morajo najemniki v poletnih mesecih stanovanja odstopiti turistom. 
  2. Tudi nakup stanovanja v Piranu je za povprečnega občana pogosto nerealna možnost. Cena kvadratnega metra rabljenega stanovanja je bila v Piranu leta 2019 2.640 EUR, kar je skoraj 43 %  nad slovenskim povprečjem – po višini cen je to najdražje območje na obali, takoj za prestolnico. Med letoma 2015 in 2019 so cene zrasle za skoraj 20 %, medtem ko je povprečna neto plača na zaposlenega v istem obdobju zrasla le za 8,8 %.
  3. Občina Pirana ima na voljo omejeno število neprofitnih stanovanj. Ker že obstoječi fond težko vzdržuje, kaj šele gradi nova stanovanja, je kvota razpoložljivih stanovanj odvisna zgolj od odseljenih, preseljenih ali umrlih najemnikov. Zadnji razpis se je izvedel leta 2015 z 16 % rešenih prošenj. Strošek, ki ga občina namenja za subvencije najemnin, se medtem viša, kar pomeni, da se razpoložljiva javna sredstva namenjajo za že preskrbljene lastnike stanovanj.
  4. Občina Piran je pred številnimi razvojnimi izzivi, prebivalstvo se stara, mladi se zaradi pomanjkanja zaposlitvenih možnosti in visokih cen stanovanj v mesto ne vračajo, čeprav bi si tega želeli. Zato bi bilo nujno, da se začne o stanovanjski preskrbi razmišljati ne le kot o socialnem korektivu za najranljivejše skupine, ampak tudi o razvojnem potencialu. 
  5. Po vsej Sloveniji se pojavlja vse več pozivov in iniciativ za projekte zadružne in skupnostne stanovanjske preskrbe (Ljubljana, Maribor, Novo mesto, Nova Gorica, Cerkno, Hrastnik…), obenem se interes po skupnostnih oblikah bivanja veča tudi pri samih iskalcih stanovanj. 
  6. Stanovanjske zadruge bi lahko predstavljale hitro in finančno dostopno rešitev za aktiviranje in obnovo nepremičnin v občinski lasti, za katerih občina nima sredstev.
  7. Stanovanjske zadruge so v Piranu zaenkrat na ravni posamičnih idej. Trenutno občina Piran ne načrtuje aktivno pristopiti k razvoju alternativnih oblik stanovanjske preskrbe. Vseeno se nadejamo, da bi stanovanjske zadruge občina vključila vsaj v strateške in programske dokumente (OPN in stanovanjski program) ter tako naredila prvi korak k postavitvi nastavkov za njihov razvoj v prihodnosti.

 

Prilogi:

Pregled stanovanjskega stanja v Občini Piran in priložnosti za razvoj stanovanjskih zadrug

Analiza VPRAŠANJA ZA STANOVANJA Tegobe in želje iskalcev stanovanj ter priložnosti za stanovanjsko zadružništvo 

Pregled stanovanjskega stanja Občine Piran je bil pripravljen v okviru projekta Za stanovanjske zadruge, ki ga podpira Active Citizens Fund Slovenija.