Po poročilu Neznosna negotovost bivanja: stanje na ljubljanskem najemnem trgu, smo organizacije, združene pod platformo Najemniški SOS, pripravile še kratek pregled stališč in predlaganih ukrepov ljubljanskih kandidatov in kandidatk za župana ali županjo za naslavljanje stanovanjske krize v Ljubljani.
Stanje na ljubljanskem stanovanjskem trgu se je v zadnjih letih močno poslabšalo. Novogradnje se prodajajo le kot luksuz, ki večini ni dostopen, cene rabljenih stanovanj segajo že krepko čez 3000 €/m2, povečalo se je število najemnikov, najemnine so se znatno povišale. Medtem ko stanovanjski standard pada, spletni portali beležijo vse več stisk in vprašanj negotovih prebivalcev.
Lokalna politika lahko ogromno prispeva k izboljševanju ali zaostrovanju stanja, zato smo na županske kandidate in kandidatke naslovili vprašanja vezana na stanovanjsko problematiko ter pripravil pregled njihovih odgovorov, v katerega smo vključili tudi pregled predvolilnih programov. Odgovorov nismo prejeli od Tomaža Ogrina, Aleša Primca in Igorja Horvata, iz česar sledi predvidevanje, da bodo tako kot naslovljena vprašanja, tudi stanovanjsko problematiko v svojem mandatu predvsem ignorirali.
Med kandidatkami in kandidati, so stanovanjsko področje kot prioritetno prepoznali v strankah Levica, Piratska stranka in Vesna, pri katerih je pohvalno, da se na različne načine zavzemajo za ustavitev prodaje javnih zemljišč, povečanje števila neprofitnih stanovanj, spodbujanje stanovanjskih zadrug in omejevanje luksuzne gradnje ter kratkoročnega oddajanja turistom. Odgovore smo prejeli še od Tine Bregant in Mojce Sojer, pri katerih je že iz programov možno razbrati, da stanovanjska problematika ni prioriteta, tudi po odgovorih pa je jasno, da ukrepi za naslavljanje stanovanjskih stisk niso dovolj ambiciozni.
Omeniti velja tudi, da aktualni župan in kandidat za naslednji mandat, Zoran Janković, ni sam odgovoril na vprašanja, pač pa je zanj odgovarjal direktor Javnega stanovanjskega sklada MOL, a ta ne morejo predstavljati ali nadomeščati stališča kandidata za županski mandat. Kljub temu, omenjeni kandidat že 16 let ponuja vpogled v njegovo obravnavo stanovanjske problematike. Res je, da pod njegovim vodstvom MOL vsako leto v povprečju nameni približno 2,5 % proračuna za gradnjo neprofitnih stanovanj, a to ni dovolj, da bi uravnotežili razvoj mesta zasnovan tako, da spodbuja rast cen, spodbuja investitorje luksuznih stanovanj (četudi so luksuzne le cene), jim celo prodaja zemljišča ter na splošno spodbuja poblagovljenje stanovanj. Vsi ti ukrepi, kljub aktivnostim JSS MOL, Ljubljano delajo vedno bolj drago in nedostopno.
- ukrepi na ravni najemnega trga, ki krepijo pravice najemnic in najemnikov ter nižajo najemnine,
- sistemski ukrepi na ravni zagotavljanja dostopnih najemnih stanovanj,
- konkretnost programa in povezava stanovanjskega dela z drugimi področji, kot sta obdavčitev nepremičnin in prostorska politika.
krepitev gradnje neprofitnih stanovanj in delovanje JSS MOL, gradnja študentskih domov, domov starejših občanov in oskrbovanih stanovanj, podpora stanovanjskim zadrugam, ukrepi proti gentrifikaciji in odprodaji javnih zemljišč, uvedba najemniške svetovalnice, zavzemanje za regulacijo najemnega trga in omejevanje platforme Airbnb, izvajanje programa Housing First, prenova stanovanjskega fonda,
premalo ambiciozno in konkretizirano. v program je vključena stanovanjska politika, ki zaseda osrednje mesto, omejitev masovnega turizma, zvišanje turistične takse za financiranje občinskih stanovanj, finančna krepitev stanovanjskega sklada, gradnja študentskih in dijaških domov, podpora stanovanjskim zadrugam z javnimi posojili, uvedba občinskega varuha najemnih pravic in v sklopu tega zagotovitev pravne pomoči najemnicam in najemnikom, omejevanje luksuzne gradnje v centru mesta,
strožji nadzor nad platformo Airbnb – a ni razloženo, kako, odprodaja neprofitnih stanovanj za financiranje gradnje novih stanovanj. gradnja javnih neprofitnih stanovanj, študija o obsegu energetske revščine, regulacija in omejevanje turističnega oddajanja, globe za lastnice in lastnike, ki oddajajo na črnem trgu obveznost za investitorje, da del stanovanj namenijo neprofitnemu najemu – ukrep se v tujini ni izkazal za uspešnega, prenova stanovanjskega fonda, a ni jasno, na kakšen način, razprave z vsemi akterji (tudi investitorji), kar je tvegano in pogosto neoperativno, uvedba najemne kapice – pri razširjenosti črnega najema to ne bi imelo velikega vpliva na ceno najema ali pa bi še več ljudi prisililo v črni najem. podpira zadružna stanovanja, popis trenutnega stanja na najemnem trgu in popis praznih nepremičnin, povečanje javnih vlaganj po zgledu Dunaja, priprava zemljišč za gradnjo mladih – pri tem so predvidene hiše in zasebno lastništvo, kar ne zagotavlja dolgotrajnega dostopa do cenovno ugodnih stanovanj, pomanjkanje konkretnih ukrepov za zagotavljanje vsega navedenega, v programu stanovanjska politika sploh ni omenjena. celostna analiza stanja v Ljubljani, podpira stanovanjske zadruge, svetovalnica za najemnike in najemodajalce – še en ukrep za varovanje najemodajalcev, ki v najemniških razmerjih niso ogroženi, v programu stanovanjska politika sploh ni omenjena. brez odgovorov na vprašanja o najemnem trgu, programa ni. brez odgovorov na vprašanja o najemnem trgu, v programu stanovanjska problematika sploh ni omenjena. brez odgovorov na vprašanja o najemnem trgu, omogočanje odprodaje javnih stanovanj – zmanjševanje javnega najemnega fonda, v programu stanovanjska politika sploh ni omenjena. namenja sredstva za delovanje JSS MOL in gradnjo neprofitnih stanovanj, načrtuje gradnjo še 1500 dodatnih neprofitnih stanovanj, brezplačno svetovanje za najemnice in najemnike, za gradnjo neprofitnih stanovanj v povprečju namenja zgolj 2,5 % proračuna, rezplačno svetovanje za najemnice in najemnike MOL financira le za 2 uri na teden, osnovno nerazumevanje stanovanjske problematike – predvideva, da bo več gradnje tržnih stanovanj rešitev, pri čemer omenja ceno 2.500 €/m2 kot sprejemljivo ceno, občina prodaja svoja zemljišča zasebnim investitorjem, stanovanjske stiske se vseh 16 let delovanja župana le poglabljajo, a kljub temu stanovanjska preskrba nikoli ni postala njegova prioriteta. ne omenjajo stanovanjskega sklada, javno zemljo bi prodajali zasebnim investitorjem, relativizirajo idejo dostopnih stanovanj.
Projekt Za stanovanjske zadruge je podprt s sredstvi Programa Active Citizens Fund v Sloveniji 2014–2021 (prek finančnih mehanizmov EEA in Norveške).
