Kako bi županski kandidati naslovili stanovanjsko problematiko v Piranu, Izoli, Kopru in Ankaranu?

V lanskem letu se je preko platforme Najemniški SOS na nas obrnilo kar nekaj najemnikov z obalnih občin, ki se soočajo z izjemno težkimi situacijami. Primorani so sprejemati nevzdržne pogoje in se podrejati samovolji lastnikov. V pomanjkanju ponudbe pristajajo na visoke cene in kratkoročne pogodbe, v poletnih mesecih pa so velikokrat prisiljeni odstopiti svoj dom turistom.

Ker so stanovanjske stiske, ki so povezane s pospešeno turistifikacijo, pomanjkanjem javnih neprofitnih stanovanj, nereguliranim najemnim trgom in visokimi cenami stanovanj tako za najem kot za nakup, vse večje, smo županskim kandidatom občin Piran, Izola, Koper in Ankaran posredovali naša priporočila za izboljšanje stanovanjskega stanja:

1. Občina naj okrepi in pospeši gradnjo javnih najemnih stanovanj in drugih oblik dostopne gradnje (kot so stanovanjske zadruge), saj zgolj te oblike bivanja prinašajo dolgoročne ter stabilne pogoje bivanja. V naslednjih letih naj tako znatno poveča delež sredstev za stanovanjsko področje, pri čemer naj glavnino sredstev nameni pridobivanju in opremljanju primernih zemljišč ter neposrednim investicijam v gradnjo in obnovo javnih najemnih stanovanj. Gradnja teh bo namreč zmanjšala pritisk na najemni trg, predvsem pa bo novim najemnikom omogočila bivanje s pogodbo za nedoločen čas.
2. Aktivneje naj pristopi k oblikovanju kakovostne stanovanjske politike države. Stanovanjsko vprašanje naj postane tema vsakega srečanja s predstavniki vlade in države, občina pa naj od te zahteva, da prične aktivno urejati področje ter mu namenjati več pozornosti (tako politične, predvsem pa finančne). Občina naj od države zahteva začetek omejevanja turistično oddanih stanovanj ter krepi varnost najemnih razmerij in gradnjo javnih najemnih stanovanj.
3. Občina naj aktivno podpre tržne najemnike z oblikovanjem svetovalnice. Ta naj ima nalogo aktivnega informiranja najemnikov o njihovih pravicah, svetovanja pri gibanju po najemnem trgu (npr. pregled pogodb), podpore pri soočanju s kršitvami in pomoči pri boju za pravice. Svetovalnica bi pomenila, da najemniki pri soočanju z najemnim trgom niso več prepuščeni samim sebi, ampak bi se lahko oprli na izkušnje svetovalcev ter njihovo podporo. To bi hkrati pomenilo, da bi bile slabe prakse na najemnem trgu pogosteje naslovljene in bi redkeje ostale nevidne ter nekaznovane. 
4. Občina naj izvede celostno analizo stanovanjskih razmer z izvedbo popisa prebivalstva in stavbnega fonda. Če želimo urediti trenutno situacijo, moramo v prvi vrsti dobiti vpogled v število najemnikov, število stanovanj, ki se oddajajo turistom, in število praznih stanovanj. Skladno z 21a. členom Zakona o lokalni samoupravi ima občina možnost pridobivanja podatkov o prebivalcih in o nepremičninah, kar omogoča kakovosten popis stanja. Hkrati pa naj občina izvede tudi terensko analizo, saj mnoga stanovanjska razmerja ostanejo skrita, ker potekajo na črno. Na podlagi pridobljenih podatkov bo občina lahko vodila bolj premišljeno in kakovostno politiko ne samo na stanovanjskem, ampak tudi drugih področjih. 

Obenem smo nanje naslovili vprašanja, s katerimi smo želeli ugotoviti, kako načrtujejo naslavljati vse bolj perečo stanovanjsko problematiko na Obali. Odgovore smo dobili:

• Iz Občine Piran: Manuela Rojec, Gibanje Svoboda, Đenio Zadković, Zveza Za Primorsko-ZZP, Gašpar Gašpar-Mišič, Egon Štibilj in skupina volivcev, Mihael Tomše, Vlado Novoselec in skupina volivcev, Kristijan Cerovac, Gibanje za občino Piran, Dušan Olaj, Socialni Demokrati – SD, Martel Antoni Santinni, Državljansko gibanje Resni.ca.

• Iz Občine Izola: Mojca Mahajnc, Slovenska demokratska stranka, Milan Bogatič, Gibanje Svoboda, Vasilij Žbogar, Lista Vasilija Žbogarja, Romina Kralj, Socialni demokrati.
• Iz Mestne občine Koper: Igor Colja, Slovenska demokratska stranka, Jadranka Šturm Kocjan, Socialni demokrati (SD), Aleš Bržan, Lista Aleša Bržana in Gibanje Svoboda, Peter Bolčič, Zaupanje, Alan Medveš, Levica, Boris Popovič, Koper je naš – KJN. Pri čemer se je Boris Popovič odzval z izjavo in ne z odgovori na vprašanja.
• Iz Občine Ankaran: mag. Maja Prodan Jurič, Silvan Benčič in skupina volilcev, Gregor Strmčnik, Darij Dujmovič in skupina volilcev, Breda Krašna, Gibanje
  Svoboda.

Za kandidate, ki nam odgovorov niso poslali, lahko predvidevamo, da se ne zavedajo razsežnosti stanovanjskih stisk v svojem kraju ter da ukrepi, s katerimi bi jih lahko naslovili, niso njihova prioriteta. 

Ob pregledu odgovorov ugotavljamo, da se županski kandidati precej dobro zavedajo nevzdržnosti trenutnega stanja, ki ima med drugim za posledico izrinjene prebivalcev v druge občine in siromašenje mestnih jeder in življenja v njih. Ne glede na to, da ima na stanovanjskem področju velike pristojnosti politika na nacionalni ravni, bi se na občinski ravni lahko naredilo dosti več za zagotavljanje večjega števila neprofitnih stanovanj, tako z aktiviranjem obstoječih praznih občinskih nepremičnin kot z izgradnjo novih. Kandidati obenem prepoznavajo, da o stanovanjskem stanju nimajo ustreznih podatkov, zato bi bila dobra analiza izhodišče za nadaljnje korake. Odprtost kažejo tudi za nove rešitve, kot so stanovanjske zadruge in svetovalnica za pomoč najemnikom, ki bi lahko vsaj deloma ublažile stiske.

V nadaljevanju opozarjamo na nekaj spornih idej, ki jih imajo določeni kandidati, saj lahko taki pristopi pripeljejo do poslabšanja stanja na stanovanjskem področju in vabimo k branju celotnih odzivov županskih kandidatov. Njihovi odgovori so zbrani v priloženem dokumentu.

• Neprofitna prodajna stanovanja, ki jih omenja Boris Popovič (Koper je naš – KJN, kandidat v Mestni občini Koper), so se že izkazala za ukrep z izredno slabimi učinki, saj omogočajo zasebno okoriščanje z javnimi sredstvi, saj lahko posameznik tako pridobljeno stanovanje že takoj proda po veliko višji ceni. Ta ukrep na dolgi rok prispeva le k višanju cen na trgu ter nikakor ne zagotavlja dolgoročno dostopnih stanovanj. Podobno je težavna ideja Petra Bolčiča (Zaupanje, kandidat v mestni občini Koper), ki bi želel preučiti možnost odkupa javnih najemnih stanovanj na način, da bi se del najemnine priznal kot kupnina. Odprodaja javnih stanovanj ne predstavlja smotrne porabe javnih sredstev, taka praksa prav tako ne omogoča, da bi stanovanja ostala trajno dostopna.
• Martel Antoni Santinni (Državljansko gibanje Resni.ca, kandidat v Občini Piran) meni, da bi kakršnakoli nova stanovanja popestrila in razširila ponudbo, ter posledično uravnala cene. Obenem želi, da bi za prebivalce ustvarili dovolj dobre življenjske in delovne pogoje, da bi bila gradnja socialnih stanovanj nepotrebna. Tudi Peter Bolčič (Zaupanje, kandidat v mestni občini Koper) meni, da bi večja ponudba pripeljala do nižjih ali vsaj stabilnejših cen, zato rešitev za izboljšanje pogojev bivanja v tržnem najemu vidi v sproščanju nepremičninskega trga, na način, da bi bili v občini prijaznejši do potencialnih investitorjev. Ob takih idejah je potrebno spomniti, da večja ponudba tržnih stanovanj ne vodi nujno tudi do nižanja cen, saj se stanovanja na Obali kupujejo špekulativno in kot naložba ali kot dodatna nepremičnina “vikendašev”, ki ostajajo večino leta prazna. Sam trg ni nikoli in nikjer poskrbel za zagotavljanje primernih stanovanj, ki bi bila dosegljiva vsem prebivalcem. V zadnjem času lahko opazujemo proces izrinjanja iz stanovanjskega trga ne le najrevnejših, ampak tudi vse večjega dela srednjega razreda. Znotraj obstoječega družbeno-ekonomskega sistema je za zagotavljanje stanovanj za najšibkejše nujno javno vlaganje v stanovanjsko preskrbo. Zagotovitev dovolj velikega deleža neprofitnih stanovanj, pa lahko deluje regulatorno tudi na najemni trg, ki mora svojo ponudbo vsaj do določene mere prilagoditi.
• Mojca Mahajnc (Slovenska demokratska stranka, kandidatka v Občini Izola) in Igor Colja (Slovenska demokratska stranka, kandidatka v Mestni občini Koper) vidita potencial v aktivaciji praznih stanovanj Službe za javni najem, z davčnimi olajšavami za najemodajalce in omogočanjem višje najemnine, kot je trenutno predvidena z zakonodajo. Javna najemna služba je v režiji Stanovanjskega sklada RS začela precej neuspešno delovati v letošnjem letu – po celi Sloveniji so upeli aktivirati zgolj 7 stanovanj. Gre pa v osnovi za še en mehanizem, pri katerem se javna sredstva stekajo k bogatim, lastnikom več nepremičnin, medtem ko najemniku dom ni zagotovljen trajno, zato rešitev ni primerljiva s pridobitvijo javnega najemnega stanovanja. Obenem je potrebno biti pri razmišljanju o potencialu tovrstnega ukrepa nekoliko previdni in pod vprašaj postaviti število stanovanj, ki naj bi bila prazna in na voljo za dolgoročno oddajanje, saj je prav verjetno, da je ta številka precej precenjena – veliko stanovanj, ki naj bi bila prazna se oddajajo na črno ali so v občasni uporabi »vikendašev«.

Odgovori županskih kandidatov o naslavljanju stanovanjske problematike v Piranu, Izoli, Kopru in Ankaranu