Danes je bil v razpravi Državnega zbora predlog Zakona o spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, ki ga je, s Socialnimi demokrati na čelu, predložila koalicija KUL ter bi lahko omogočil tudi razvoj najemnih stanovanjskih zadrug v Sloveniji.
Predlog zakona, kot pripravljavci sami priznavajo v uvodu, je intervencijske narave – gre za ukrepe, ki jih je KUL koalicija ocenila za nujno potrebne za začetek naslavljanja stanovanjske problematike – a so ti še kar nekaj korakov od celovite rešitve. Zakon torej ne uvaja sistemskih sprememb, ki bi celostno in dolgoročno zagotovile aktivno stanovanjsko politiko, ki jo politika že dolgo obljublja, pač pa zagotavlja dodatna proračunska sredstva za gradnjo javnih najemnih stanovanj med leti 2023 in 2029 (600.000.000 € v obliki poroštev pri kreditu, 60.000.000 € v obliki nepovratnih sredstev in 440.000.000 € v obliki dolgoročnih povratnih sredstev.) Kljub pomanjkljivostim predlog zakona prepoznava ter poskuša vsaj deloma nasloviti izjemno potrebo po javnih najemnih stanovanjih ter podfinanciranost stanovanjskega področja v Sloveniji.
Eden izmed treh temeljnih ciljev predlaganega zakona je tudi: »vzpostaviti možnost za neprofitno stanovanjsko gradnjo preko vzajemnega organiziranja ljudi v stanovanjske zadruge«. V primeru, da bi bil zakon sprejet, bi ponudil nujno potrebo zakonodajno podlago za stanovanjsko zadružništvo ter omogočil razvoj najemnih stanovanjskih zadrug, ki bi ponujale neprofitna najemna stanovanja za nedoločen čas. Predlog zakona namreč uvaja t.i. javno službo, ki zagotavlja javna najemna stanovanja po neprofitnih načelih, med izvajalce javne službe pa so umeščene tudi stanovanjske zadruge. To pomeni, da se stanovanjske zadruge, ki zagotavljajo stanovanja v javnem interesu – kakovostna, najemna in neprofitna stanovanja – lahko potegujejo za določene oblike ugodnosti, ki jih zakon predvideva. Sem, poleg finančne pomoči v obliki poroštev, ugodnih kreditov in nepovratnih sredstev sodi tudi možnost ustanovitve neodplačne stavbne pravice, kar je ključen mehanizem zagotavljanja dostopnosti zadružnih stanovanj ob hkratnemu zagotavljanju dogoročnega javnega interesa ohranjanja javnega lastništva kakovostnih stavbnih zemljišč.
Stavbna pravica deluje na način, da zemljišče neprenehoma ostaja v javni lasti, zadruga pa na zemljišču pridobi le pravico, da zemljišče uporablja, da na njem zgradi svojo večstanovanjsko stavbo, ki si jo za čas trajanja stavbne pravice tudi lasti. Mehanizem stavbne pravice je zato osnova, da bi stanovanjske zadruge v urbanih in turističnih okoljih, kjer so cene zemljišč izredno visoke (lahko predstavljajo tudi 25 % celotne investicije), lahko ponujale stanovanja, ki bi bila dostopna čim širšemu krogu prebivalcev. Najemnina v stanovanjskih zadrugah namreč zajema strošek zemljišča, načrtovanja, gradnje in kredita, ki so največkrat preračunani na način, da se navedene stroške skozi najemnino obročno odplača v 30 letih. Bolj kot lahko torej znižamo strošek zemljišča, več kot lahko pri tem pridobimo nepovratnih sredstev, bolj kot je kredit dolgoročen in nižjo kot ima obrestno mero – nižje so lahko najemnine, zadružna stanovanja pa dostopna širšemu krogu ljudi.
Da je čas za dodatne akterje na trgu, ki bodo lahko ponudili prepotrebna dostopna stanovanja, menijo tudi iskalci stanovanj, ki se soočajo z vedno večjimi stiskami. V naši raziskavi Vprašanja za stanovanja bi se kar 72 % anketirancev zagotovo ali verjetno odločili za skupnostno obliko bivanja, če bi imeli to možnost. Če pogledamo samo anketirance iz Ljubljane, pa bi jih skoraj 20 % bivanje v stanovanjski zadrugi izbralo kot zanje najbolj primerno stanovanjsko rešitev.
Ker bi sprejetje Zakona o spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj končno omogočilo izgradnjo prvih stanovanjskih zadrug v Sloveniji, tega podpiramo.
Projekt Za stanovanjske zadruge je podprt s sredstvi Programa Active Citizens Fund v Sloveniji 2014–2021 (prek finančnih mehanizmov EEA in Norveške).
