V lanskem letu se je preko platforme Najemniški SOS na nas obrnilo kar nekaj najemnikov iz mariborske regije, ki se soočajo z izjemno težkimi situacijami. Primorani so sprejemati nevzdržne pogoje in se podrejati samovolji lastnikov. V pomanjkanju ponudbe pristajajo na visoke cene in kratkoročne pogodbe. Lokalna politika lahko ogromno prispeva k izboljševanju ali zaostrovanju stanja, zato smo na županske kandidate in kandidatke v Mestni občini Maribor naslovili vprašanja vezana na stanovanjsko problematiko ter pripravil analizo njihovih odgovorov.
Odgovorov nismo prejeli od:
- Aleksander Kamenik, stranka Aleksandra Kamenika
- Franc Jesenek, Stranka slovenskega naroda
- Lidija Divjak Mirnik, Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti
- Bernard Memon, Nova Slovenija – Krščanski demokrati
- Dejan Kaloh, Slovenska demokratska stranka
- Miha Recek, Slovenska ljudska stranka in Naša dežela
Kandidatka in kandidati za župana v Mestni občini Maribor, ki so odgovore poslali, imajo precej različen pogled na stanovanjsko problematiko v mestu, nekateri jo razumejo kot zelo perečo, drugi so mnejnja, da se je stanje že bistveno izboljšalo, tretji so do nje nekoliko brezbrižni. Posledično pa se tudi predlogi ukrepov zelo razlikujejo.
Večina se strinja, da bi bilo najbolj konstruktivno najprej opraviti analizo področja, da bi sploh lahko zasnovali občinsko stanovanjsko strategijo, ki bi naslavljala vse potrebe v občini. In medtem ko drugi kandidati promovirajo določene ukrepe za naslavljanje stanovanjskih stisk, se zdi, da Franc Kangler (Lista Franca Kanglerja) pri svojih načrtih in zavezah obljublja zgolj pripravo »kvalitativne in kvantitativne strategije«, ki bo med drugim poskrbela za priseljevanje mladih družin in omogočila vzdržen, sodoben in cenovno ugoden fond za starejše.
Večina kandidatov kot primarni način reševanja stanovanjske problematike prepoznavajo občinsko gradnjo javnih najemnih stanovanj, pri čemer nekateri obljubljajo neprofitna stanovanja (Klun, Beyokol, Šega), drugi pa dostopna (Arsenovič, Rotor, Jurišič). Slednja niso točno definirana, a praviloma dostopno stanovanje pomeni, da je nekoliko dražje od neprofitnih, a vseeno cenejše od tržnih. V Mariboru, kjer se že leta beleži primanjkljaj neprofitnih stanovanj, bi ta morala biti prioriteta, saj bi morala občina najprej zagotoviti stanovanja za najbolj ranljive. Zagotovitev dovoljšnega števila neprofitnih stanovanj pa ima lahko tudi širši pozitiven učinek na stanovanjsko področje in mesto kot tako, saj lahko deluje regulatorno tudi na najemni trg, ki mora svojo ponudbo nato nekoliko prilagoditi konkurenci, ki je v tem primeru občinska, ter ponuditi nižje cene in bolj stabilne pogoje najema. Obenem pa nižja najemnina seveda omogoča, da se počutimo bolj varne v svojih domovih, da si lahko privoščimo druge stvari in lahko s trošenjem spodbujamo lokalno gospodarstvo, ter da bolj kakovostno živimo.
Ob tem je potrebno izpostaviti problematičen predlog Igorja Jurišiča, kandidata Stranke mladih – Zeleni Evrope, da bi najemnikom javnih stanovanj ponudil tudi najem z odkupom. Kljub temu, da v isti sapi pravi, da bi se s kupnino nato nadomestilo prodano stanovanje, se to v praksi ponavadi izkaže za težko izvedljivo. Stanovanjski skladi nimajo na razpolago prav dosti sredstev in zemljišč, zato je treba z njimi ravnati tako, da bodo imela dolgoročno čim večji učinek na dostopnost stanovanj. Če ta stanovanja prodajamo, s tem rešimo stanovanjski problem zgolj enega gospodinjstva, ki lahko stanovanje že leto po nakupu proda po dosti višji ceni in se okoristi s pomočjo države. Če pa ohranjamo in krepimo javni najemni fond, ta stanovanja ostajajo trajno dostopna in v javnem interesu. Kot že omenjeno pa lahko neprofitna stanovanja, ko predstavljajo dovoljšen delež na trgu stanovanj, pozitivno vplivajo na celoten stanovanjski trg.
Poleg Kanglerja je edini kandidat, ki ne obljublja gradnje javnih najemnih stanovanj, Vojko Flis iz Gibanja Svoboda. Iz odgovorov se zdi, da slednji podcenjuje razsežnosti in posledice stanovanjskih stisk na občane. Ukrepi, ki jih predlaga, pa kažejo na očiten manko znanja na tem področju. Kandidat ne predlaga celostnih ukrepov, s katerimi bi naslavljal stanovanjsko problematiko, ampak misli, da bi jo lahko naslovil preko zagotavljanj atraktivnih zaposlitev z dodano vrednostjo za mlade, ki bi jim omogočile nakup lastne nepremičnine. Edini drugi ukrep ali raje projekt, ki ga predvideva za naslednji mandat je zgraditi prvo slovensko ‘prijazno vas za prijazno starost’ (smart village). S tema dvema ukrepoma v primeru izvolitve prav gotovo ne bi mogel nasloviti raznolikih stanovanjskih stisk mariborskih gospodinjstev, saj bi kandidat stanovanjsko preskrbo očitno praviloma prepustil trgu, ki pa še nikoli in nikjer ni in tudi ne bo zagotovil primernih stanovanj za vsa gospodinjstva.
Večina kandidatov pozna idejo stanovanjskega zadružništva in načeloma (vsaj pasivno) podpirajo stanovanjske zadruge, ko se jih po tem povpraša. Kot pomembno dopolnitev javne stanovanjske preskrbe pa so stanovanjske zadruge izpostavili: Nina Beyokol, ki jih vidi kot bolj trajnostno in kakovostno obliko bivanja za vse generacije; Vladimir Šega, ki bi zagotovil izvedbo pilotnega projekta in spodbude za stanovanjske zadruge; in Boštjan Klun, ki kot pomemben potencial prepoznava še povezavo z energetskimi zadrugami.
Za zaščito tržnih najemnikov se je večina kandidatov strinjala, Beyokol in Šega pa sta se najbolj zavzela za to, da bi bilo dobro ustanoviti organ za brezplačno pomoč najemnikom. Pri čemer so nekateri (Klun, Matjašič) hitro – v iskanju uravnoteženosti ali izkoriščanju priložnosi – dodali še svetovanje lastnikom oz. najemodajalcem, pri čemer je ta že tako v priviligiranem položaju. Lastnik poseduje redko in splošno potrebno dobrino, odloča o njeni rabi in lahko preživi tudi, če stanovanje ostane prazno. Na drugi strani pa najemnik nujno potrebuje stanovanje za osnovno preživetje in si ne more privoščiti, da bi ostal brez njega. Zaradi veliko večje moči in kapitala lastnika v tem razmerju, bi morale biti brezplačne svetovalnice namenjene zgolj svetovanju najemnikov.
V spodnjih kratih pregledih odgovorov in komentarjih, lahko najdete še kak podatek več, a če na tem mestu povzamemo – med vsemi kandidati se je najbolje odrezal kandidat stranke Levica Vladimir Šega, takoj za njim pa kandidatka Piratske stranke Slovenija Nina Beyokol, najslabše pa se je odzval kandidat stranke Gibanje Svoboda Vojko Flis.
PLUSKI – MINUSKI – VPRAŠAJČKI
Aleksander Saša Arsenovič
Sofinanciranje izgradnje dvigal za lažje in kvalitetnejše bivanje starejših v že obstoječih objektih Po uskladitvi z državo in prilagoditvi zakonodaje imajo namero zgraditi različne modele skupnostnega bivanja, pri čemer podpirajo tudi stanovanjske zadruge Nič specifično za lajšanje stisk tržnih najemnikov, ki so v posebej prekernem položaju na stanovanjskem trgu
Izvedba delavnic s stanovanjskega področja s širšim krogom strokovnjakov – sociologi, filozofi Gradnja stanovanj za mlade – stanovanj ne potrebujejo le mladi Gradnja dostopnih stanovanj – ni jasno ali najemnih ali lastniških in kaj pomeni dostopnih?
Komentar: kaj pa neprofitna stanovanja?
Boštjan Klun, SD
Podpora trajnostni prenovi stanovanjskega fonda Zagotavljanje finančnih virov za pridobivanje zemljišč, komunalno opremo in gradnjo neprofitnih stanovanj Spodbujanje gradnje stanovanjskih zadrug Regulacija najemnega trga in kratkoročnega oddajanja turistom
Vzpostavitev sveta za varstvo pravic najemnikov stanovanj – problematično, da naj bi varoval tudi interese najemodajalcev, ki so v odnosu najemnik-najemodajalec že v osnovi v bistveni premoči (najemnik stanovanje nujno rabi za življenje, najemodajalcu pa predstavlja dodaten vir zaslužka) Spodbujanje gradnje stanovanj za invalide – vse novogradnje naj dosegajo standarde, ki so potrebni, da so vključujoče in da se lahko v teh stanovanjih tudi postaramo Spodbujanje stanovanjske gradnje v okviru svojih pristojnosti in komunalno opremljanje zemljišč – ukrep je lahko dober ali slab, če bodo na teh zemljiščih nato zrasli nedostopni luksuzni projekti, ne bo stanovanjskega stanja prav nič izboljšalo, prej obratno
Komentar: korektno, a ne dovolj konkretno
Igor Jurišič, Stanka mladih – Zeleni Evrope
Obljublja zadostno število dostopnih najemnih stanovanj
Najem občinskih stanovanj z možnostjo odkupa (z denarjem naj bi gradili nova ugodna najemniška stanovanja)
Pomoč mladim družinam – kakšna pomoč, zakaj samo mladim? Stimulacija za oddaje praznih zasebnih stanovanj – MJSS kot vezni člen med lastniki in najemniki – podoben model javne najemne službe je bil letos uveden na nacionalni ravni in ni uspešen
Ocena: nekonkretno, neresno, pomanjkljivo
Josip Rotar, Lista kolesarjev in pešcev s podporo Vesne
Podpora stanovanjskim zadrugam V programu podpora gradnji javnih najemnih stanovanj
Komentar: stanovanja niso prioriteta
Matic Matjašič, Lista mladih – Povezujemo
Intenzivna gradnja javnih najemnih stanovanj Prenos praznih občinskih stanovanj na medobčinski stanovanjski sklad, proti razprodaji stanovanj v javni lasti Vzpostavitev nadzora nad (ilegalno?) oddajo v turistične namene
Oprostitev komunalnega prispevka za mlade družine ob gradnji oz. za tiste, ki prvič rešujejo svoj stanovanjski problem – ok, dokler se s tem ne spodbuja razpršene gradnje Pravna in druga pomoč najemnikom in najemodajalcem v okviru svetovalnice – najemodajalci so na močnejši poziciji, lahko si sami zagotovijo pomoč in so v najemnem razmerju v nadrejenem položaju, saj jim ne preti izguba doma Občinski portal za oddajo tržnih stanovanj, ki naj bi aktiviral zasebna prazna stanovanja s spodbudo oprostitve dela NUSZ ob tem pa postavi pogoje sorazmerno nižjih cen najema – še ena različica javne najemne službe, ki se je na nacionalni ravni izkazala za slab ukrep Spodbude za zadruge pozna – ali bi jih tudi podprl? Ni jasno.
Komentar: nekaj dobrih idej, še za dodelat
Nina Beyokol, Piratska stranka Slovenije
Dobro pozna stiske najemnega trga Regulacija najemnega trga, z inšpekcijskim nadzorom doseči upoštevanje zakonodaje s strani najemodajalcev Gradnja novih sosesk z notanjimi atriji, ki bi vključevale neprofitna stanovanja in stanovanjske zadruge Podpora stanovanjskim zadrugam, kot obliki trajnostnega in kakovostnega bivanja za vse generacije Takojšnja uvedba svetovalnice za tržne najemnike, ki bi nudila tudi pro bono pravno pomoč
Komentar: super predlogi!
Vojko Flis, Gibanje Svoboda
Za starejše bi ob podpori vlade zgradili prvo slovensko ‘prijazno vas za prijazno starost’ (Smart village) – ali bo ta rešitev vsem dostopna?
Omogočanje lastne nepremičnine preko zagotavljanj atraktivnih zaposlitev z dodano vrednostjo za mlade »Na ponudnike tržnih najemov stanovanj občina nima neposrednega vpliva« – občina lahko z različnimi ukrepi (nekatere izmed njih smo jim celo predlagali) izboljšuje pereče stanje na najemnem trgu
Komentar: nadaljnje prepuščanje stanovanjske preskrbe trgu in poglabljanje stanovanjskih stisk
Vladimir Šega, Levica
Proračunsko financiranje gradnje neprofitnih stanovanj Tržni najem bi reševali z večjim številom javnih neprofitnih stanovanj – tržni ponudniki bi se morali prilagoditi ponudbi javnega neprofitnega sektorja Priprava »Strategije razvoja stanovanjske politike v MOM« Podpora pilotnemu projektu stanovanjske zadruge in dolgoročno vzpodbujanje ustanavljanja stanovanjskih zadrug, podkrepljeno s posveti na temo stanovanjskih zadrug, da bi te bolj približali ljudem Takojšnja podpora najemniški svetovalnici Zavzemanje za stabilen vir za odkupe in gradnjo neprofitnih stanovanj za vse skupine prebivalcev
Komentar: Super, stabilno financiranje za neprofitni stanovanjski fond je ključno!
Franc Kangler, Lista Franca Kanglerja – Nova ljudska stranka Slovenije
Enovita kvantitativna in kvalitativna strategija za naslavljanje stanovanjske problematike v mestu
Omogočiti priseljevanje mladih družin, omogočiti vzdržen, sodoben in cenovno ugoden fond za starejše – kako, na kak način?
Komentar: Zelo nekonkretno, nespecifično in neambiciozno – stanovanjska stiske ostajajo
Projekt Za stanovanjske zadruge je podprt s sredstvi Programa Active Citizens Fund v Sloveniji 2014–2021 (prek finančnih mehanizmov EEA in Norveške).
