Zadrugator je bil povabljen na delovni posvet vlade na temo spodbujanja zaposlovanja, inovativnosti, kreativnosti in podjetnosti ter zagotavljanje dostopnih najemnih stanovanj za mlade. Objavljamo naše sporočilo vladi.
Hvala za povabilo in izkazan interes. Vabilo razumemo kot podporo stanovanjskim zadrugam, kot eni izmed oblik naslavljanja perečega stanovanjskega problema v Sloveniji. Zadruga Zadrugator deluje na dveh področjih:
- Prizadevamo si za vzpostavitev državno podprtega sistema podpore stanovanjskim zadrugam ter širitev zadružništva
- Realizacijo pilotnega projekta v Ljubljani, občini v kateri delujemo.
Zadruge so oblika združevanja posameznic in posameznikov, ki skupno naslovijo problem, ki ga kot ločeni in izolirani posamezniki niso sposobni rešiti. V primeru stanovanjske zadruge gre za skupinsko zagotavljanje kakovostnih stanovanjskih enot, ki so v trajni lasti zadruge, člani zadruge pa te enote najemajo po stroškovni najemnini. S tem model zagotavljajo trajne, kakovostne in cenovno ugodne stanovanjske enote, s čimer sledijo ciljem zastavljenim v Nacionalnem stanovanjskem programu. Zadruge hkrati sledijo ideji medgeneracijske solidarnosti in racionalne porabe virov s spodbujanjem ekonomije deljenja in sobivanja.
Ta idejna rešitev naslavlja konkretne težave v Sloveniji. Po oceni stanovanjskih skladov v Sloveniji primanjkuje 9000 neprofitnih stanovanjskih enot. Največ v prestolnici, kjer je na vsakoletnih razpisih uspešnih 10% upravičencev in kot opozarja direktor JSS MOL Sašo Rink, s trenutno dinamiko gradnje zaradi pomanjkanja sredstev tega primanjkljaja ne moremo odpravljati. Še več, zaradi poslabšanja ekonomskih razmer in prekarizacije zaposlitev, se ta primanjkljaj izdatno poglablja. Mladi si težko zagotovimo lastno stanovanje, saj nimamo dostopa do posojil. Zato smo obsojeni na drag najem ali bivanje pri starših. Mladi smo tako izključeni iz kakovostnih rešitev, kar pa je posledica politik države in sistema, ki sili v lastništvo. To je nedostopno in iz družbenega vidika (razpršena gradnja, otežena javna preskrba, individualizacija) tudi nezaželeno.
Država mora posledično okrepiti stanovanjsko politiko in ji nameniti več sredstev. Viri naj bodo stabilni in dovolj visoki. Brez povečanja vlaganja, se delež javnih stanovanj ne more povečati na 33.000 do leta 2025, kot je eden izmed kazalnikov priloženih k NSP.
Ker pa država sama ne more nasloviti stanovanjskih težav, mora spodbuditi razvoj družbenega stanovanjskega sektorja. Trenutno poznamo neprofitna stanovanjske organizacije, ki pa jih je državna politika vse od 1991 zanemarjala. Država naj z zemljiško politiko, dajanjem ugodnosti in spodbudami ter razvojem kadrom omogoči mobilizacijo zasebnih virov, ki bodo gradili v javno korist.
Zadruge se kažejo kot ena izmed oblik družbenega stanovanjskega sektorja, ki jo naj država razvija kot prioriteto. Zakaj? Ker naslavlja veliko težav, kar kažejo primeri iz tujine. Ker omogoča mobilizacijo virov gospodinjstev, ki obsegajo 16 milijard na bančnih računih. Ker njihov razvoj podpirajo in so jih pripravljeni podpreti izvajalci stanovanjske politike (SSRS, JSS MOL), kar je večkrat poudaril tudi Sašo Rink. Ker imamo iniciative, ki si želijo podpore in so pripravljene za delo (mi, Novo Mesto, Ajdovščina, Ravne na Koroškem, Nova Gorica…), priložnosti pa se kažejo tudi v tujih virih.
Vlada naj zato jasno nakaže podporo pilotnemu projektu, ki bo drugim kazal pot. Ker v akcijskem programu NSP zadruge niso razdelane, naj na takšen način vlada spodbudi izvajalce, da pogumneje pristopijo k projektu. Ta podpora pa bo tudi olajšala pridobivanje članov, ki bodo pridobili zaupanje v projekt. Pilotnemu projektu naj se zagotovi potrebne vire. Ta naj bo v obliki zemljišča (ključno je vprašanje stavbne pravice ter njeno podeljevanje za projekte, ki so v javnem interesu) in ugodnih povratnih virov. V ta namen naj se zagotovi sredstva SSRS. Podpora bo omogočila zadrugi, da preostale vire pridobi od članov zadruge in bank.
Na sistemski ravni pa naj stanovanjska zakonodaja jasno opredeli zadruge in določi tip zadruge, ki je lahko deležen javne podpore ter kakšna oblike naj ta bo. Ker obstajajo različne oblike zadrug, predlagamo, da so podpore deležne zgolj najemne stanovanjske zadruge z nedeljivim premoženjem, ki oddajajo stanovanja po stroškovni najemnini. Hkrati naj se zagotovi finančne vire (sklad) za dajanje povratnih spodbud zadrugam, ki bodo nastajale v prihodnosti.
Naloga države je tako poleg lastnega vlaganja v javno gradnjo tudi v odpiranju možnosti za razvoj alternativnih oblik bivanja, pri čemer pa lahko zadruge zagotovijo kakovostna stanovanj za tiste, ki so trenutno odrezani od varnih, dostojnih in cenovno dostopnih bivalnih pogojev. Zato si zadružni sektor zasluži podpore in spodbud.
