Ne glede na zavezo vlade, da bo stanovanjsko problematiko naslovila prioritetno, v letu 2023 nismo videli večjih premikov na tem področju. Niti niso bili predstavljeni konkretni ukrepi, s katerimi naj bi reševali vse hujše stanovanjske stiske. Po skoraj polovici mandata, tako še nobena zaveza, ki so jo koalicijske stranke podale Glasu ljudstva, ni izpolnjena, tri od desetih pa so celo prelomljene.
Ena izmed najbolj zaskrbljujočih zadev ostaja, da so primerna stavbna zemljišča za stanovanjsko gradnjo s Slabe banke prenesli na Slovenski državni holding in ne na Stanovanjski sklad RS, kot so se zavezali tudi v koalicijski pogodbi. Namesto, da bi resnično krepili javne stanovanjske sklade za gradnjo neprofitnih stanovanj, tako vzpostavljajo novega nepremičninskega akterja, ki naj bi združeval javne in zasebne interese. To pa lahko za javno stanovanjsko preskrbo pomeni podoben udarec, kot ga ima podpora koncesionarjem in zasebnim zdravstvenim ustanovam za javno zdravstvo.
Res je, da je vlada v lanskem, letošnjem in naslednjem letu namenila nekaj sredstev za gradnjo neprofitnih stanovanj – skupno približno 75 milijonov evrov. A to je manj kot 15 % investicije, ki je potrebna za izgradnjo 5000 neprofitnih stanovanj, kot jih še obljubljajo do konca mandata. In ravno zato, ker vlada ne zagotovi primernega sistemskega vira za gradnjo in obnovo neprofitnih stanovanj, v zadnjih mesecih napovedujejo celo zvišanje neprofitne najemnine.
Namesto, da bi vlada v osnovi zagotovila dovoljšna nepovratna in povratna sredstva za gradnjo in obnovo neprofitnih stanovanj, z zviševanjem neprofitne najemnine to delno prelaga na najranljivejša gospodinjstva. To pomeni, da Ministrstvo za solidarno prihodnost ne bi gradilo na sistemu stanovanjske preskrbe, ki bi solidarnost dejansko uveljavljal, ampak bi za gradnjo neprofitnih stanovanj nedopustno bremenilo najranljivejše.
V zadnjih tednih so sicer predstavniki Ministrstva vendarle začeli napovedovati tudi nekatere ukrepe v smeri regulacije najemnega trga in davčne politike, ki bi lahko morda vsaj nekoliko odvračali od izkoriščanja stanovanj kot varnih in dobičkonosnih naložb. Prav tako je pozitivna novica, da Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport pripravlja sistem regulacije oddajanja stanovanj v turistične namene.
Ni pa še mogoče oceniti ali bodo ti ukrepi realizirani in učinkoviti, saj je vse še na ravni idej, brez podrobnosti glede posamičnih ukrepov – še vedno smo zgolj pri obljubah.
Zaključujemo torej, da na stanovanjskem področju tudi po skoraj polovici mandata še vedno nič novega, nič konkretnega. Med tem pa dosegamo vedno večje razsežnosti stanovanjskih stisk in načinov izkoriščanja najemnikov, ki ne morejo več čakati na urgentne ukrepe.
Zato svarimo, naj ne bo ta le še ena v vrsti vlad, ki misli, da bo z minimalnimi in nebolečimi ukrepi na stanovanjskem področju dosegla nujne spremembe. Minister za solidarno prihodnost vztrajno ponavlja, da stanovanje ne sme biti investicijsko blago. Naj potem vendarle začne z uresničevanjem zavez in vzpostavi sistem, ki bo zagotovil dostop do primernega doma vsem!
