Analiza ankete o skupnostnih stanovanjih

Zadruga Zadrugator v sodelovanju s Fakulteto za arhitekturo letos izvaja delavnice participatorne arhitekture. Sodelujoči študentje se preko delavnice učijo upoštevanja želja in mnenj različnih demografskih skupin in pretvarjanja teh želja v arhitekturne zasnove zadruge na dveh konkretnih lokacijah (Rakova Jelša in Črna vas). Na prvi delavnici smo se pogovarjali o tem kaj bi v zadrugi želeli obdržati povsem zase (zasebno), kaj bi bili pripravljeni deliti z ostalimi zadružniki (skupno) in kaj z lokalno skupnostjo (javno). V anketi, ki smo jo na spletu izvajali v aprilu, smo podobna vprašanja zastavili širši javnosti. Predvsem nas je zanimalo ali se posamezniki in posamezice zanimajo  za bivanje v skupnostnih stanovanjih in če se, kako naj takšna stanovanja izgledajo. Skupnostna stanovanja smo opredelili kot stanovanja v katerih se deli nekatere prostore z manjšo skupino zadružnikov. Zanimalo nas je, katere prostore so si zadružniki pripravljeni deliti in katere bi imeli zgolj v zasebni ravni.

Anketa je bila sestavljena iz 17 vprašanj pridobili smo 130 ustreznih odgovorov. Čeprav iz vzorce ne moremo delati splošnih sklepov, pa nam odgovori vseeno dajejo dober uvid tako v interes za bivanje v skupnostnih stanovanjih, kot tudi v njihov izgled. Rezultati ankete nam bodo tako služili za nadaljnjo raziskovanje področja skupnostnega bivanja, predvsem pa bodo služili študentom in študentkam pri oblikovanju bolj kakovstnih ahitekturnih rešitev.

POPULACIJA

Ker smo anketo delili prek spleta, je starostna struktura respondentov močno nagnjena v smer mladih. Tako je največ odgovorov podala skupina 21 do 30 letnikov, najmanj pa skupini, kamor so se uvrščali ljudje nad 61 let starosti in mladostniki stari do 20 let. Prisotnost prvih je na internetu znano manjša, mlajše generacije pa nas najverjetneje še ne poznajo.

Na anketo so največkrat odgovorile ženske, ki predstavljajo 74% celotnega vzorca.

Zasebni prostor je prostor, ki smo ga pripravljeni deliti le z osebami, ki so nam dovolj blizu. Večina anketirancev bi v zasebnem stanovanju živela sama ali pa bi si stanovanje delila z eno, dvema ali tremi osebami (najverjetneje s partnerji ali družino). 35% anketirancev je odgovorilo, da bi v gospodinjstvu bivali otroci. Od tega v večini primerov 2 otroka (skoraj 50% primerov). Razmerja med 3, 4, 5, 6 člani družine približno odražajo razmerje med številom otrok v gospodinjstvu. Iz tega lahko zaključimo, da bi si zasebne prostore večinoma delile družine ali pari.

SKUPNOSTNA STANOVANJA

Kot rečeno nas je zanimalo tudi, ali bi si bili pripravljeni deliti nekatere prostore znotraj stanovanj in tako stanovati v skupnostnem stanovanju (stanovanje v katerem bi imeli npr. lastno spalnico in kopalnico ostale prostore pa si delili še z nekaj sostanovalci zadruge). ⅔ anketirancev je pripravljenih bivati v skupnostnem stanovanju. Večina bi bili pripravljeni bivati v skupnostnem stanovanju z nekje med 4-6 stanovalci. ⅔ bi jih v skupnostnih stanovanjih stanovali z ljudmi iste starostne skupine.

Več kot 50% anketirancev si je pripravljenih deliti balkon, jedilnico, dnevno sobo, shrambo in kuhinjo. Pod drugo so anketiranci zapisali še nekaj predlogov, ki jih sami nismo izpostavili in bi predvidoma dobili visok odstotek podpore (npr. hodnik in delavnica). Iz odgovorov podanih v drugo je tudi razvidno, da nimamo vsi enakih predstav pod izrazi kot so »delovna soba«, »otroška soba«, »shramba«, zatorej bi bilo potrebno te izraze bolje opredeliti.

90% anketirancev si je pripravljenih deliti skupno kuhinjo, če jim je na voljo manjša čajna. Poleg podatka o sestavi skupnostnih stanovanj nas je zanimalo tudi pripravljenost ljudi, da nekatere prostore namenijo ostalim zadružnikom. Med prostore, ki se jih je največ anketirancev pripravljenih deliti s širšo zadružno skupnostjo, štejejo shramba za predmete, soba za goste in balkon (več kot polovica anketirancev). Prostori, ki jih je za širše deljenje izbralo manj kot 15% ljudi so kuhinja, stranišče, spalnica, kopalnica. Te prostore bi večina ljudi zadržala za zasebno oziroma vsaj za manjšo skupino zadružnikov.

Pogledali smo še s koliko zadružniki (poleg članov gospodinjstva) bi bili pripravljeni deliti določene prostore. Po segmentih vidimo, da si spalnice ne bi bili pripravljeni deliti, slaba polovica anketriancev pa si tudi ne bi bila pripravljena deliti kopalnice, stranišča, delovne sobe in otroške sobe. Pri prostorih kot so dnevna soba, jedilnica, balkon in shramba pa se izoblikujeta 2 ločeni skupini. Prva si je prostore pripravljena deliti z 10 + ljudmi, druga pa s še 4 osebami izven svojega gospodinjstva.
Če pa pogledamo povprečja vidimo, da bi si bili pripravljeni z največ ljudmi deliti balkon (7) in potem shrambo (6), jedilnico (6), dnevno sobo (5) in kuhinjo (5).

Zanimalo nas je tudi, ali se pri zanimanju za bivanje v skupnostnih stanovanjih kažejo razlike med različnimi starostnimi skupinami. Čeprav vzorec ni reprezentativen, pa odgovori nakazujejo, da so za bivanje v skupnostnih stanovanjih najmanj zainteresirana gospodinjstva z otroki.

ZAKLJUČEK

Rezultati ankete nakazujejo, da so ljudje pripravljeni bivati v skupnostnih stanovanjih, če so ta primerno organizirana. Njihova prostorska organiziranost mora zagotoviti dovolj zasebnosti (zasebna uporaba spalnice in kopalnice), hkrati pa omogočiti oblikovanje skupnosti prek deljenje prostorov in dejavnosti. Pri bivanju v skupnostnem stanovanju pa ni pomembna zgolj organizacija prostora, ampak tudi sistem dogovorov, ki omogočajo delovanje in vzdrževanje skupnosti. 

Še enkrat bi se zahvalili vsem, ki so sodelovali pri anketi. Pri prebiranju komentarjev na koncu smo bili prijetno presenečeni, saj je veliko anketirancev izrazilo podporo in željo sodelovati pri takšnem projektu. Seveda pa takšno bivanje ni za vse in tudi to so nekateri ljudje izrazili. Pod komentarje smo dobili še nekaj želja po odpiranju še drugih tem: zunanje površine, souporaba vozil, skupnostna stanovanja le z ljudmi, ki se že od prej poznajo, reševanje problemov v skupnosti …